Miha Dajčman
V VIP-prostoru pod zahodno tribuno Ljudskega vrta so se na vabilo Športne zveze Maribor točno en teden pred prvim krogom lokalnih volitev zbrali kandidati in kandidatka za župana Mestne občine Maribor, da bi predstavili argumente o eni izmed najpomembnejših družbenih sfer v mestu - športu. Dogodek, ki ga je povezoval Mitja Šeško, so pripravili na močno simboličen dan, saj je minilo natanko 27 let od smrti legendarnega slovenskega olimpijca in častnega občana Maribora, Leona Štuklja.
Gledalce v prostoru - večinoma je šlo za vidne predstavnike športnih klubov in nekatere strankarske podpornike - je uvodoma, še pred začetkom snemanja soočenja, nagovoril predsednik zveze Tomaž Barada. Izrazil je obžalovanje, da se soočenja niso udeležili čisto vsi povabljeni kandidati. Kot je dejal, upa, da razlog ni dejstvo, da dogodka ni neposredno prenašala lokalna televizija BK TV, katere lastnik je Boštjan Lesjak, vodja kampanje kandidata Bora Greinerja. Na vabila se neodvisni kandidat Greiner ni odzval (med soočenjem je prišla informacija, da se je opravičil za odsotnost), v zadnjem trenutku pa je svojo udeležbo odpovedal tudi Vincenc Gajser. "V Mariboru imamo 35 tisoč rekreativcev in 3200 registriranih športnikov. Ta številka si zasluži, da nocoj govorimo izključno o športu. Zanima nas, kako naši kandidati razmišljajo in kaj konkretno lahko naredijo, da bo naš šport jutri boljši," je še dejal Barada in besedo predal Šešku.
Infrastruktura: od plesnivih slačilnic do večnamenske arene
V prvem sklopu so kandidati in kandidatka govorili predvsem o vzdrževanju že obstoječe športne infrastrukture v mestu. Mitja Zgoznik (Resni.ca) je opozoril na nedopustne razmere in neposredno izpostavil "plesnive slačilnice", v katerih se morajo preoblačiti mariborski otroci. Prepričan je, da bi morali šport in športne objekte, ki da so katastrofalno vzdrževani, v mestu voditi ljudje iz klubov, ki svoje delo opravljajo s srcem. Odločno je podprl idejo o gradnji velike multifunkcijske dvorane, saj bi jo mesto lahko uspešno tržilo.
Takšno dvorano podpira tudi Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda). Opozoril je, da Mariboru nujno manjka dodaten športni bazen, in izpostavil dotrajanost ledne dvorane. "Sem zagovornik velikega večnamenskega objekta, kjer bi gostili kulturne, družabne in športne dogodke," je dejal in dodal, da so nekatera velika vlaganja v šport že v teku, z večjo transparentnostjo pa bi se v proračunu po njegovem mnenju našla dodatna sredstva.
Nekoliko drugačen pogled je predstavil neodvisni kandidat Andrej Bauman. "Občina je zadolžena toliko, kot je, in tega ne moremo spremeniti čez noč. Vesel sem, da smo že sprejeli proračun za leto 2027, kar klubom zagotavlja stabilno financiranje. Osebno nisem za gradnjo novega multifunkcijskega objekta, ampak menim, da moramo vlagati v dobre pogoje v šolskih telovadnicah. Skandinavski model nas uči, da mora imeti funkcionalnost prednost pred videzom," je bil pragmatičen nekdanji direktor Rokometnega kluba Branik in tudi rekreativni športnik, ki je bil v iztekajočem se mandatu mestni svetnik.
Matej Vodopivec (LPR) je izpostavil pomembnost decentralizacije: "Zavzemamo se za to, da je infrastruktura enakovredno urejena v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Nedopustno je, da kakšen izjemen talent ne pride do uspeha zgolj zato, ker so njegove slačilnice v zaklonišču in nima pogojev."
Matevž Frangež (SD) je priznal, da nima največjih športnih kompetenc, a se je o problematiki obširno posvetoval, v mandatu minule vlade pa je deloval tudi na področju športa. Njegova ocena je, da so obstoječi objekti slabo vzdrževani, zato je treba nujno zagotoviti in ohranjati vsaj minimalni standard. Aleš Ernecl (Straža), nekdanji nogometaš, pa je na vprašanje o viziji odgovoril z nekoliko drugačnim zornim kotom: "Vizije nimam, ker nisem jasnovidec, imam pa želje. Šport je namreč izjemno širok spekter. Najprej in predvsem pa mora biti šport orodje za zdravo telo, disciplino in delovne navade." V nadaljevanju pa je omenil, da bi lahko Maribor kot mesto uspešnih športnikov v borilnih veščinah gradil na tem - omenil je tudi gostovanje največjih MMA-tekmovanj v mestu ob Dravi.
Edina ženska kandidatka in zadnja mariborska dobitnica olimpijskega odličja, Katja Koren (podpora Demokratov, SDS, NSi), je spomnila, da temelj vsakega športa predstavljajo klubi, ki bazirajo na prostovoljnem delu. "Treba jim je zagotoviti stabilno financiranje in takoj odstraniti administrativne ovire. Šport je ogromen multiplikator, kar je v Mariboru dokazal odlično izpeljani festival Ofem." Igor Jurišič (SMS) se je dotaknil še rekreacije, ki pomembno vpliva na javno dobro: "Pri rekreativnem športu je ljudem pogosto težje dokazati njegove pozitivne vplive - od zdravstvenih do dolgoročnih finančnih prihrankov za javno blagajno."
Kaj bo z mestnim proračunom za šport?
Ob zaključku soočenja je bilo osrednje vprašanje, ali se bo trenutni delež 2,5 odstotka mestnega proračuna za šport v prihodnje vendarle povečal. Katja Koren je bila realna: "Praznih obljub se ne da trositi. Najbolj pomembno je, da nujno povečamo programski del. Društva, ki v Mariboru vzgajajo vrhunske športnike in osebnosti, ne smejo več zgolj životariti." Jurišič je ob tem poudaril ohranjanje realne vrednosti: "Znesek ni majhen, če se resnično osredotočimo na programe. Obljubljam, da se ta odstotek minimalno obdrži in usklajuje z inflacijo. Hkrati pa moramo presekati nesmiselno prakso, kjer društva prejeta sredstva vračajo občini v obliki najemnin."
Vodopivec in Bauman sta iskala rezerve znotraj obstoječih finančnih okvirov. Matvoz je ponovil, da je proračun živa stvar, in obljubil predvsem stabilnost ter pravično razdeljevanje sredstev po programih, tako da noben klub ne bo prikrajšan. Zgoznik ni želel podajati konkretnih številk, napovedal pa je ostro ločnico med financiranjem vzdrževanja objektov in namenskim financiranjem programov. Frangež je obljubil, da bo poskrbel za smiselno izenačitev vlaganj v programe in infrastrukturo. Najbolj radikalen finančni rez pa je predlagal Ernecl, ki bi denar za šport gladko preusmeril iz projektov, kot sta bila nova brv in Center Rotovž.
Soočenje v Ljudskem vrtu je jasno pokazalo, da se županski kandidati močno zavedajo pomena športa za prihodnost, identiteto in razvoj Maribora. Kljub temu pa se njihovi pristopi k reševanju nakopičenih težav, dotrajane infrastrukture in k iskanju prepotrebnega denarja tudi razlikujejo.
