Druga olimpijska tekma mešanih ekip v zgodovini in drugo zlato za slovensko četverico. Naša reprezentanca je, ko združijo moči fantje in dekleta, neprekosljiva. Iz "originalne" ekipe iz Pekinga je ostala le Nika Vodan, pa še ona se je takrat pisala Križnar. "Še vseeno bom imela doma tri medalje," je dejala 25-letna Gorenjka. Je pa odličje že na posamični tekmi osvojila Nika Prevc, zato sta le njen brat Domen in Anže Lanišek v torkovi noči v dolini Fiemme prvič občutila, kako je imeti okrog vratu kolajno, ki v športu šteje največ. Za nameček še zlato.
"Ko sem bil majhen, niti sanjati nisem upal, da jo bom osvojil. Za vse druge sem prej verjel, da jih bom dosegel v karieri," je dejal Domen Prevc, ki vse drugo tudi že ima. Tudi veliki kristalni globus je praktično že njegov, ogromno prednost ima pred zasledovalci v svetovnem pokalu. A pustimo to, zdaj se slavijo druge zmage. "Ko daš to kljukico, si potrdiš, da je vredno sanjati, garati vsa ta leta. Treba je dati vse od sebe in potem pride zadovoljstvo, ko se ti stvari izidejo, kot so se danes. Res je nekaj posebnega," je povedal novopečeni olimpionik. Slovenija je v eni noči dobila kar dva. "Pomeni res ogromno, izpopolnitev otroških sanj. Ko sem začel skakati, sem si zadal določene cilje in to je eden izmed njih. Super," je dejal Anže Lanišek.
Ni edini izpolnil življenjskih ciljev. Nika Prevc je po srebru končno dobila zlato. "Dve kolajni sta res nekaj posebnega in redkega, ampak zdaj sem dobila takšno, kot sem si od nekdaj želela. Še bolj posebna je, ker si jo lahko delim z ekipo. In z bratom, z njim je vedno najboljše," je dejala 20-letnica, najmlajša v izbrani družbi. Kot je Domen pred tekmo dejal, da ne bi rad kiksnil pred sestro, si je želela tudi Nika: "V bistvu res, pa sem v prvi seriji vseeno. Potem sem rekla, da je dovolj. Druga serija je bila boljša, bolj suverena. Cela ekipa je delala za to kolajno. Ne samo mi štirje, ampak tudi vsi zraven nas."
Tretja v vrsti je bila od ekipe, z Domnom sta morala le nadzorovati prednost, ker sta že Vodanova in Lanišek naredila prednost. "Med tekmo nisem več vedela, kje sploh smo, kaj je z rezultati. Sem se raje zbrala za svoj skok," je povedala Prevčeva. Prvi znak, da bo dan pravljičen, je bil že prvi skok Nike Vodan, s katerim je naša štiriperesna deteljica prišla v vodstvo, ki ga nikoli ni izpustila iz rok. "Vedela sem, da bo težko. Rekla sem si, da če bom tretja po svojem skoku, bom zelo zadovoljna. Na koncu se je izkazalo še boljše in po prvem skoku sem se res sprostila."
Tudi drugi je bil odličen, s takšno celotno predstavo bi bila tudi zelo blizu medalje na posamični tekmi. "Ne vem, od kje sem potegnila ta dva skoka, ampak prav to mi je manjkalo na posamični tekmi. Sproščenost in igrivost, tega je bilo danes res veliko. Stres je šel iz mene, res sem lahko uživala. Zahvala ekipi, štabu in družini, ki je vse nas podpirala. In navijačem, ki jih je bilo res ogromno."
Za Vodanovo je bil na vrsti Lanišek: "Za Niko mi je bilo pomembno, da dobi samozavest, da pokaže skoke, kot jih zna. Na posamični tekmi je imela zelo podoben problem kot jaz. Določene stvari sva morala spremeniti, vesel sem zanjo." Presenečen je bil, da je sploh dobil mesto v ekipi. "Najprej sem Timiju (Zajcu) rekel, da bi si tudi on zaslužil biti v ekipi. Včeraj je bil boljši od mene, ampak je zelo lepo sprejel, tako da - hvala. Hvala tudi trenerjem za zaupanje. Mislim, da sem ga upravičil. Bl sem zelo presenečen in ganjen. Vedel sem se, da se moram sprostiti, brez kompliciranja, samo uživati in biti hraber."
Bil je najboljši posameznik na tekmi, Domen Prevc pa na drugem mestu. "Ja, sem spremljal, ker sem radoveden. Zanimivo." Navdušen je bil nad navijači. "Fenomenalno. Sredi Italije poslušati himno in slišati slovenske navijače peti Zdravljico … Nekaj neverjetnega. Dobil sem vprašanje, če je tako kot v Planici. Ni. Je vrhunsko, ampak Planica bo vedno Planica."
Tudi Prevc je bil navdušen nad navijači: "Noro, koliko Slovencev. Vesel sem, da je prišlo toliko ljudi. Imamo srečo, da so olimpijske igre blizu. Do mene je prišla informacija, da karte nisi mogel kar tako dobiti, si jo moral prej rezervirati. Da so ljudje tako ponosni, zvesti, pridejo sem navijat, počakajo do konca, pojejo Zdravljico. Ko vidiš vse te zastave in pojejo Zdravljico, ti gredo mravljinci po rokah."
Ampak na vrhu skakalnice mu ni bilo enostavno, čeprav je imela Slovenija veliko prednost pred konkurenco. "Tresel sem se že pol ure pred skokom. Šlo mi je po glavi, zadnji si, vse je na tebi. In da imam sestro v ekipi in ne smem zafrkniti. Rekel sem si, razlika je velika, padec pa lahko hitro vse pokvari. Vse ti gre po glavi. Vrti se ti, vroče je, treseš se, potem pa še skok naredi, Mislim, da je bilo zlatega orla veliko lažje osvojiti," je slikovito opisal vročico pred skokom za zlato kolajno.
Zdaj jo končno ima. "Še ta pika na i. To je ena zadnjih večjih stvari, ki mi je manjkala. Mogoče se še ne zavedam, ampak bo posebno, ko se bom, ko bo prišel vrtiljak naokoli," je dejal Prevc, ki od svetovnega prvenstva v poletih v Obersdorfu bolj pazi na smuči. "Kar vedno jih nosim s sebom. Ne spustim jih več kar tako iz rok. Tudi v ogrevalno kabino jih nesem, da ja ne izginejo."
S sestro Niko in bratoma, Cenetom ter Petrom, pišejo zgodovino, saj so prvi štirje bratje in sestre z olimpijsko kolajno na zimskih igrah. "Priznam, da mi je zdaj kljukica. Čez nekaj let bo ekstra, kar bo šlo v zgodovino. Tak sem, da moram premleti, da pridejo dosežki za menoj. Zdaj sem še vedno v takšnem stanju, da moram oddelati svoje stvari. Ko grem zvečer v posteljo, se začne sidrati v meni. Morda bo takrat prišlo na plan in bom imel bolj pameten odgovor," je pravljični večer sklenil Domen Prevc, ki se zelo veseli, da so z malo skakalnico zaključili: "Tega sem vesel takoj za medaljo. Da ne tavam, da lahko spet zadiham. Da čutim pritisk pod smučmi in začnem uživati."
