Mojca Pajnik
Duomo v času iger – vrste, ograje in sponzorska kulisa.
Olimpijada je v političnih diskurzih predstavljena kot izjemno tveganje, ki naj bi zahtevalo izredne varnostne ukrepe. Ti ukrepi ne odgovarjajo na konkretne grožnje, temveč proizvajajo splošni občutek ogroženosti, s katerim se upravičuje suspendiranje običajnih praks mestnega življenja. Izrednost se tako predstavlja kot normalnost, nadzor kot skrb, zapiranje prostora pa kot tehnična nuja. Življenje v mestu se posledično skrči na prehajanje med nadzornimi točkami.
V nadaljevanju:
Kako se športni megadogodek preobrazi v varnostni spektakel, uprizarjanje nadzora - in zakaj.
Olimpijada proizvaja gledalce, ne državljanov.
Selektivnost pravice do mesta. Zapiranje trgov in odmikanje protestov ni zgolj logistični ukrep, temveč način nadzora. Projekt Milano-Cortina 2026 deluje kot pospeševalnik že obstoječih procesov, kot so gentrifikacija, finančne nepremičninske špekulacije in selektivna »regeneracija«, ki izrinja tiste, ki se ne ujemajo s podobo globalnega mesta.
V nadaljevanju:
Kako se športni megadogodek preobrazi v varnostni spektakel, uprizarjanje nadzora - in zakaj.
Olimpijada proizvaja gledalce, ne državljanov.
Selektivnost pravice do mesta. Zapiranje trgov in odmikanje protestov ni zgolj logistični ukrep, temveč način nadzora. Projekt Milano-Cortina 2026 deluje kot pospeševalnik že obstoječih procesov, kot so gentrifikacija, finančne nepremičninske špekulacije in selektivna »regeneracija«, ki izrinja tiste, ki se ne ujemajo s podobo globalnega mesta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
