"Kdo določa, kaj se bo razplamtelo kot afera, – in kaj bo šlo mimo brez odmeva? Zakaj ob nekaterih odločitvah burno reagiramo, ob drugih pa mirno spremljamo slabo vodenje, nepremišljene poteze in celo resna korupcijska tveganja, ne da bi se zganili?
Afere ne nastanejo same od sebe. Sprožijo jih, ali pa zadržijo, mediji. Ti pa pogosto sledijo narativom, ki jih nekdo vzpostavi, utrdi ali omeji. Podpihne jih sprega medijske, kulturne in akademske sfere. Včasih v korist, drugič v škodo vpletenim.
Če bi naš javni prostor deloval v resnično demokratičnem, vitalnem in kritičnem ozračju, bi se ob primerih, kot je Drama, že zdavnaj sprožil plaz vprašanj. Pa se ni. Je naš javni prostor res enako občutljiv do ravnanja vseh oblasti? Je enako dovzeten za morebitne napake, ne glede na to, kdo je odgovoren zanje?
Pred dvema letoma smo spremljali zmagoslavno napoved prenove SNG Drama Ljubljana. Ministrica in predsednik vlade sta obljubljala zaključek do leta 2026, mediji so to pospremili kot dokaz nove politične senzibilnosti za kulturo. Končno oblast, ki razume umetnost.
Danes je slika drugačna od napovedane. Projekt stoji. Vlada, ki si je tako prizadevala za vzpostavitev javnega nad zasebnim, se je v primeru Drame zapletla v odvisno razmerje z zasebnikom, pri katerem je država, za potrebe javnega zavoda, najela začasne prostore. Medtem matične stavbe ni začela prenavljati. Minevata prvi dve leti začasnosti.
Država za prenovo predvideva desetine milijonov evrov in leta časa, projekt pa se še ni začel. Medtem je zasebni investitor nadomestne prostore uredil v nekaj mesecih, z bistveno nižjim vložkom. Razlika ni le v ceni, ampak v odgovornosti. Zasebnik odgovarja za svoj denar. V javnem sistemu pa se odgovornost pogosto raztopi med postopki, soglasji, službami, ministrstvi in pravnimi mnenji."
