Na skrajnem severu Finske, približno 170 kilometrov severno od polarnega kroga, bi morala biti sredi novembra pokrajina že odeta v belo. Toda v Leviju, tradicionalnem prizorišču slalomskih tekem svetovnega pokala, je letos precej drugače. Naravnega snega praktično ni. Po petkovih podatkih so namerili nič centimetrov naravne snežne odeje, odprta pa je bila le ena od 44 smučarskih prog in dve od 28 žičnic. Kljub temu bodo najboljše slalomistke in slalomisti sveta nastopili po predvidenem programu. Jutri se bodo pomerile ženske, v nedeljo moški. Mednarodna smučarska zveza FIS je že 5. novembra potrdila, da je tekmovalna proga Levi Black ustrezno pripravljena.
70.000 kubičnih metrov shranjenega snega
Organizatorji so progo pripravili predvsem s pomočjo snega, ki so ga ob koncu prejšnje zime shranili čez poletje. Po besedah direktorja tekmovanja Petrija Tuomikoskija so imeli na voljo približno 70.000 kubičnih metrov shranjenega snega, ki so ga v začetku novembra začeli razgrinjati po pobočju. Pomagajo si tudi z umetnim zasneževanjem. Tak način priprave ni novost. V Leviju so morali zaradi neugodnih snežnih razmer tekme odpovedati oziroma preseliti že v letih 2007, 2011 in 2015. Leta 2016 so zato začeli sistematično shranjevati sneg iz prejšnje zime in tako zmanjšali odvisnost od jesenskega vremena.
Letošnje razmere so še posebej zanimive ob pogledu v preteklost. Levi leži na Laponskem, kjer se zima praviloma začne precej prej kot v srednji Evropi. Po podatkih bližnje meteorološke postaje Kittilä Pakatti je bila sredi novembra snežna odeja prisotna v sedmih od zadnjih devetih zim. Značilna višina snega za ta čas je približno 12 centimetrov. Razlike med sezonami so sicer velike. Leta 2019 so 15. novembra izmerili kar 42 centimetrov snega, medtem ko ga leta 2024 na isti dan ni bilo. Letošnje pomanjkanje snega torej ni povsem brez primere, vendar precej odstopa od običajne podobe novembrske Laponske.
K temu je pripomogla tudi nenavadno topla jesen. Po podatkih finskega meteorološkega inštituta je bil letošnji oktober v večjem delu države za dve do štiri stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja, na ravni celotne Finske pa najtoplejši po letu 2000. Ob koncu oktobra je bila država povsem brez snežne odeje.
