(KOMENTAR) Ne milijoni, uigranost vodi do Amerike

Pot do Amerike je kratka, a strma. Šest nalog čaka slovensko nogometno reprezentanco v lovu na svetovno prvenstvo, prostora za napake pa je izjemno malo. Vse prej kot nepremagljivi, a vsega spoštovanja vredni nasprotniki jo čakajo v kvalifikacijah za razširjeno prvenstvo, na katerem bo prvič v zgodovini igralo kar 48 reprezentanc.

Čeprav bodo Kanada, ZDA in Mehika v prihodnjem poletju gostile skoraj četrtino Fifinih članic, evropske reprezentance ne morejo vnaprej rezervirati letalskih vozovnic. Ekspanzija je Uefinim članicam prinesla (le) tri dodatna mesta. Da sodi med 16 najboljših v svoji konfederaciji, kolikor jih bo igralo na mundialu, je slovenska reprezentanca dokazala v lanskem poletju, ko se je na evropskem prvenstvu prebila v osmino finala. Tudi v ligi narodov je izpolnila cilj, obstala med drugokategorniki, pa čeprav je bilo treba za to v dodatne kvalifikacije proti Slovaški.

Popotnica je solidna, nikakor pa ni garancija, da bo ta generacija reprezentantov, potem ko je prekinila kar 24-letni post brez uvrstitve na Euro, presekala še s sicer nekoliko krajšim, a še vedno dolgim obdobjem brez svetovnega prvenstva. Hitro bo jasno, ali se lahko Kekovi izbranci prvič po prvenstvu v Južnoafriški republiki 2010 spogledujejo z vrnitvijo med najboljše na svetu. Niti do ponedeljkovega gostovanja v Baslu pri prvi nosilki skupine in redni udeleženki največjih tekmovanj, Švici, ne bo treba čakati, že današnji obračun proti Švedski v Ljubljani bo nakazal, ali se lahko naša reprezentanca med četverico, v kateri je še Kosovo, spogleduje vsaj z drugim mestom v skupini, ki prinaša dodatne kvalifikacije.

Čeprav je Švedska izpustila tako zadnje evropsko prvenstvo kot svetovno, Slovenija proti njej ne bo v vlogi favoritinje. Ne le zato, ker Vikingi na dosedanjih štirih tekmah proti naši izbrani vrsti niso doživeli poraza, kako cenjeno je njihovo nogometno znanje, so v tem poletju jasno nakazali kar angleški premierligaši. Newcastle je za Anthonyja Elango plačal 61 milijonov evrov, Arsenal za Viktorja Gyökeresa 65 milijonov, Liverpool pa je s 145 milijoni za Alexandra Isaka celo podrl rekord najbogatejše lige na svetu. Bodo pa ravno ti milijoni po besedah selektorja Keka dodaten motiv za Slovenijo.

Ne v milijonih, ki so se v tem poletju vrteli okrog njenih igralcev, predvsem Benjamina Šeška, slovenska reprezentanca lahko samozavest išče v uigranosti, povezanosti, v kolektivu, ki je skupaj že zmogel opraviti s težkimi preizkušnjami in v katerem so vloge jasno razdeljene, v strategiji, ki je na kolena spravila še večje ase od letošnjih nasprotnikov v kvalifikacijah. Pa tudi v podpori s tribun. Stožice bodo, kot kaže, na uverturi lova na svetovno prvenstvo razprodane. Nogometna evforija v deželi torej po lanski pravljici v Nemčiji še ni popustila. Srečno, Slovenija!