Že z desetim zaporednim nastopom je uradno pridobil naziv legenda Dakarja, tokrat gre Simon Marčič na svojo dvanajsto misijo. 28. decembra bo odpotoval proti Savdski Arabiji, med 3. in 17. januarjem bo 43-letni Mariborčan sodeloval na najtežji vzdržljivostni dirki na svetu. Skupaj s preostalimi 923 dirkači v različnih kategorijah ga čaka okrog 10.000 kilometrov - večina tekmovalnih, del povezovalnih med etapami. Marčič bo, jasno, kot vsa zadnja leta nastopil v kategoriji Originals, kjer je dirkač brez ekipe, sam za vse - svoj voznik, mehanik, fizioterapevt ... "Dakar so bile moje sanje že od enajstega leta, ko sem na televiziji spremljal Mirana Stanovnika. Od takrat je to postal moj življenjski slog. Sploh razred Originals, ki predstavlja prvinsko dirkanje," pravi Marčič, ki mu je predlani uspela tudi uvodna zmaga na etapi v svojem razredu. Letos na dirko prihaja z novim motociklom kitajskega proizvajalca Kove, ki ga je pred tedni že preizkusil na vzdržljivostni dirki v Katarju: "Nad motorjem sem res impresioniran. Najvišja hitrost je še večja od KTM-ove replike, a upravljanje s plinom in manevriranje zahtevata nekoliko drugačen slog dirkanja."
Simon, ko odhajate na svoj dvanajsti Dakar, vas sploh še lahko kaj preseneti? Saj vem, da gre za najtežjo dirko, a vendarle ste med najizkušenejšimi dirkači ...
"Dobro, saj je bil že marsikdo po 15-krat, Miran Stanovnik mislim, da celo 18-krat ...
Ampak v vašem razredu ...
"Tu bi pa znalo biti, da sem res najizkušenejši. Vem, da sem edini, ki bom v Originals razredu dirkal enajstkrat zapored (po debitantskem nastopu 2014 z ekipo je eno leto pavziral, op. a.), pa tudi, da sem edini, ki sem odpeljal vse dirke tega razreda, odkar se je leta 2018 preimenoval iz Male Moto v Originals."
V tem času ste dirkali na dveh celinah - do 2019 v Južni Ameriki, od 2020 v Savdski Arabiji ...
"Ja, in v Savdski Arabiji te lahko vedno kaj preseneti. Recimo prejšnji teden je snežilo, kakšnih 5 do 7 cm snega so imeli."
Ampak to bo pobralo, če že ni?
"To že, upam pa, da ne bo premrzlo. Tisti severni del proti Kuvajtu je res mrzel. In zna tudi deževati. V tem času tam dežuje skoraj vsako leto."
Bodo na dirki letos kakšne novosti?
"Ena takšna je maratonska vojaška etapa. Gre torej za dvojno etapo, kjer pa po prvi v cilju ne bo klasičnih bivakov, nihče nam ne bo kuhal kot po navadi, ampak nas bodo opremili z vojaškimi obroki, torej iz konzerve. To bo zelo zanimivo. Nihče točno ne ve, kaj se bo dogajalo. Sicer smo vajeni vsega hudega, tako da hrana iz konzerve ne bo nič takega, ampak ja, popestritev pa bo."
Vsega skupaj pa boste v dobrih dveh tednih odpeljali 10.000 kilometrov?
"Tako je, pri čemer je dirkaškega terena okrog 6000 kilometrov, ostalo pa je povezovalni del."
Kakšna bo sama trasa? Kot po navadi?
"Sploh ne. Dirkači smo kar malo razočarani. Pričakuje se zelo skalnat Dakar, manj peska. Ne gremo v te visoke sipine, kjer je bil lani cilj. Meni je tega škoda. Kot prvo je tam vreme bolj stanovitno, temperature so okrog 25 stopinj Celzija, kar je idealno. Kot drugo pa mi peščen teren najbolj ustreza. Saj sem vajen tudi skal, kot mlad sem ogromno vozil po njih, v zadnjem času pa treniram večinoma na pesku, ker sem se na to navajal. A letos so torej traso spremenili, peljejo nas okrog vulkanov."
Torej bo to Dakar, podoben tistim južnoameriškim?
"Morda. Čeprav tam je bil bolj 'šoder', makadam, tu pa so vulkanske skale."
Je to bolj nevarno za motor v smislu morebitnega predrtja pnevmatik?
"To sicer ne, ker uporabljamo polnjene gume oziroma vložke. Je pa nevarno pri padcih. Ko padeš med tiste ostre skale, hitro pokajo prsti. Kar se tiče ključnic in tega, smo pa zdaj z 'airbagi', torej zračnimi blazinami v kombinezonih, veliko bolj zaščiteni. So pa mnenja deljena; eni pravijo, da se na skalah nikdar ne boš dobro razbil, ker so hitrosti precej manjše. Razbil se boš na sipinah, ko boš pri visoki hitrosti spregledal rob in odletel deset metrov nižje."
Ali je Dakar še vedno najbolj nevarna dirka? Za marsikoga je že bila tudi usodna ...
"Hja, pravijo, ja, res najbolj nevarna, poleg dirke Isle of Man ..."
Okej, tista je cestnohitrostna ... Koliko vas je kaj strah pred odhodom na Dakar, da bi se vam lahko kaj zgodilo?
"Strahu ne čutim. Bolj strahospoštovanje do same dirke. Pa do vremena. Opažam pa, da sem zadnji dve leti bolj previden, kot sem bil."
"Ne moreš biti ne vem kako previden, ker to ni več dirkanje, ampak vožnja"
A to pride z leti? Štejete jih 43 ...
"Ja. Očitno res. Določene stvari te tudi streznijo. K sreči sem imel sam tiste hude nesreče bolj v začetku kariere, na prvih dveh Dakarjih, da sem se kasneje umiril. Zdaj sem malo bolj previden. Ne moreš pa biti ne vem kako previden, ker to več ni dirkanje, ampak vožnja."
Predlani vam je uspelo doseči svojo prvo etapno zmago v svojem razredu. Na kaj ciljate letos?
"Ponovitev dosežka bi bila super. Težko pa rečem, kam sodim v skupni razvrstitvi, ker letos res ne poznam konkurence. Veliko dirkačev se je zamenjalo, veliko je novih, svežih obrazov. Še pred desetimi leti, ko sem sam začenjal, ni bilo veliko šol za moto reli, zdaj pa so. Nekoč razen v Španiji in na Portugalskem niti prav trenirati nisi mogel, sam si se učil navigirati ... Zdaj pa te pripravijo 'v nulo'. Fantje, ki imajo dobro tehniko iz motokrosa ali endura, pridejo v reli in so že takoj hitri."
Vi boste tokrat prvič nastopili tudi z novim motociklom kitajskega proizvajalca Kove, ki je laiki še niti ne poznamo. Za kaj gre?
"To podjetje je na slovenski trg prišlo predlani. Letos se je že prodalo ogromno njihovih motorjev, na Štajerskem in Hrvaškem pa sem postal njihov prodajni zastopnik, torej sem tudi na tak način poslovno povezan z njimi. Seveda sem še vedno njihov dirkač, zavoljo izobrazbe in poznavanja stvari tudi neke vrste inženir, a ker me občasne poškodbe za nekaj časa znajo oddaljiti od motorja, kar se lahko pozna tudi finančno, sem torej z njimi poslovno povezan tudi v prodajni funkciji. To mi daje finančno mirnost, da se lahko osredotočim na dirkanje. Gre pa za znamko, ki si pot utira nekoliko drugače kot ostali. Po navadi znamke, kot sta BMW ali KTM, najprej pridejo na trg in se šele nato fokusirajo na dirkanje, oni pa se želijo na trg prebijati skozi športne uspehe. Tudi zato dajejo velik pomen podatkom, ki jih prispevamo vsi dirkači. V svet relija se prebijajo kot nekoč Ducati v MotoGP - sprva je bil precej podhranjen proti denimo Hondi in Yamahi, ki sta uporabljali podatke le dveh najboljših voznikov. Ducati je uporabljal podatke vseh šestih - nekaj časa jih je imel celo osem - in tako postal dominantna sila, kakršna je zdaj. Kitajcem veliko pomeni, da sem sam ne le dirkač, pač pa inženir, tako da se tudi na ta način poglobim v podatke."
Koliko pa vas sicer stane projekt Dakarja?
"Moj projekt stane med 50.000 in 100.000 evri. Po enajstih letih imam že tako dodelan sistem, da zminimaliziram vsak strošek. Je pa bilo zelo težko leto, kar se sponzorjev tiče. Tri zelo velike sponzorje sem izgubil - oziroma enega sem izgubil, dva sta močno znižala priliv. Unicommerce, ki je bil 58 let zastopnik Stihla za Slovenijo in Hrvaško, bo prenehal delovati, s tem sem pa tudi jaz izvisel. So pa bili moj drugi največji sponzor. Vemo, da se tudi Petrol umika iz motošporta, saj imajo restrikcijo, kar se tiče sponzoriranja ..."
So torej uresničili tisto poletno napoved?
"Seveda. Padel sem na 30 odstotkov prejšnjega proračuna. Tudi Petrolove čelade več nimam, kot boste opazili. Tretji veliki udarec pa je bil s strani gumarja, Mitasa.
Ampak - a niste njihov testni voznik?
"Že. Ko jih je kupil gigant Jokohama, smo bili vsi veseli. Več denarja je zdaj namenjenega za razvoj, za teste ipd. Zanje sem letos ogromno testiral, torej sem s tega vidika kar nekaj zaslužil. A sponzoriranje - to je pa ločena postavka. In ta del je zdaj povsem odrezan."
