To so zapisali glede odločbe, da omejitev porabe presežka prihodkov nad odhodki koncesionarjev ni v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da tretja poved drugega odstavka 3. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da koncesionar izvaja dejavnost nepridobitno, tako da presežek prihodkov nad odhodki porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, in sicer za investicije v prostore in opremo, za stroške usposabljanja in izpopolnjevanja ter za plače zaposlenih ali tekoče stroške poslovanja, ni v neskladju z ustavo.
"Če bo en sam zdravnik zaradi take odločitve zaključil delo kot koncesionar, bo to škoda za javni zdravstveni sistem, koristi zagotovo ne vidimo," je v odzivu zapisala predsednica združenja zasebnih zdravnikov Helena Mole.
Dodala je da bodo zasebni zdravniki in zobozdravniki, kot že desetletja prej, vlagali tudi svoja osebna sredstva v ambulante z namenom, da bolnikom zagotovijo kakovostno oskrbo. Koncesionarji pa da bodo še naprej skrbno in učinkovito v isti namen porabljali prejeti denar.
Fides o pomembnosti koncesionarjev
Z odločitvijo sodišča so seznanjeni tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki pa te določbe niso izpodbijali. V odzivu na odločbo ustavnega sodišča so zapisali, da so koncesionarji pomemben del javne zdravstvene mreže.
"Zdravniki in zobozdravniki, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, skupaj z zaposlenimi v javnih zdravstvenih zavodih zagotavljajo izvajanje javne zdravstvene službe. Z vidika pacientov je bistveno, da sistem omogoča kakovostno, dostopno in neprekinjeno zdravstveno oskrbo ne glede na organizacijsko obliko izvajalca," so dodali.
V sindikatu zato menijo, da morajo biti vse sistemske rešitve na področju zdravstva usmerjene predvsem v zagotavljanje stabilnih pogojev za delo vseh izvajalcev javne zdravstvene službe in v izboljšanje dostopnosti zdravstvene oskrbe za paciente, so sporočili za STA.
