Asja Lednik Štrukelj
Med mladimi na Hrvaškem in v širši regiji se širi skrb vzbujajoč trend uporabe energijskega izdelka, ki močno spominja na uživanje trdih drog. Energijski prah z imenom Sniffit uporabniki namreč vdihujejo skozi nos. Proizvajalec izdelek trži kot inovacijo, ki omogoča takojšen dvig energije in večjo budnost, pri tem pa poudarja, da je takšen vnos blažji za želodec kot klasične energijske pijače. Strokovnjaki ob tem svarijo na nevarnosti, ki jih prinaša tovrstni izdelek.
Breda Lukavečki Družovec, strokovna sodelavka v Programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti "Pogovorimo se" iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ( NIJZ), območna enota Maribor, je za Večer pojasnila, da po njihovih podatkih na slovenskem trgu energijskih izdelkov, ki bi se vdihovali skozi nos, zaenkrat ni, prav tako jih niso zaznali pri uporabnikih Programa za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti "Pogovorimo se". Sogovornica ob tem opozarja, da prav način uporabe sproža asociacije na uživanje kokaina ali amfetamina, hkrati pa je takšen vnos lahko zelo tvegan, saj vdihovanje skozi nosno sluznico omogoča hiter pretok v krvni obtok, kar je lahko zelo problematično.
"Še bolj sporna pa je prav marketinška strategija, ki namerno predstavlja izdelek kot neškodljiv, hkrati pa z vizualno podobo, imenom in načinom uporabe normalizira vedenje, povezano z jemanjem drog. Za takšna sporočila so najbolj ranljivi prav otroci in mladostniki, saj jih zabrisana meja med dovoljenim in prepovedanim še dodatno zmede. V Franciji so leta 2024 podoben izdelek že prepovedali," spomni Lukavečki Družovec.
Podatki so zaskrbljujoči
In ker izdelek močno spominja na uživanje drog, smo sogovornico iz NIJZ vprašali tudi o tem, kako razširjene so droge med mladimi v Sloveniji. Odgovor je zaskrbljujoč. "Droge so med mladimi zelo razširjene, med evropskimi državami smo, žal, v samem vrhu. Če govorimo o drogah nasploh, je najbolj razširjena droga pri nas, tako med mladimi kot pri odraslih, še vedno alkohol. Med prepovedanimi drogami pa je daleč najbolj razširjen kanabis, temu sledijo kokain, ekstazi (MDMA), halucinogene droge in nove psihoaktivne snovi."
Raziskave in izkušnje kažejo, da droge uživajo že osnovnošolci in srednješolci. "Kadar delamo anamnezo uživanja drog pri naših uporabnikih v Programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti, se prvi poskusi uporabe katerihkoli drog začnejo od 11, 12, 13 let naprej. Običajno se začne s prvimi poskusi uporabe cigaret ali, sedaj med mladimi bolj aktualno, drugih tobačnih izdelkov ter alkoholnih pijač in nadaljuje z ostalimi psihoaktivnimi snovmi."
Breda Lukavečki Družovec pojasnjuje, da čeprav smo še vedno nad evropskim povprečjem, se razširjenost konoplje med dijaki nekoliko niža v primerjavi s preteklimi leti, podobno je v drugih evropskih državah. Ni pa spodbuden podatek, da uporaba prepovedanih drog med splošno populacijo narašča. In nadaljuje: "Novi trendi vzbujajo skrb kljub dolgoročnemu upadanju uporabe psihoaktivnih snovi med mladostniki. Kajenje cigaret se je v zadnjih desetletjih zmanjšalo. Vendar še vedno prihaja do zgodnjega začetka kajenja, zlasti med dekleti, pri čemer se je v zadnjih letih povečal delež deklet, ki so začela kaditi pri 13 letih ali prej ter vsakodnevno kadijo. Med mladostniki se je močno povečala uporaba elektronskih cigaret, zgodnji začetki uporabe le-teh in vsakodnevna uporaba, skrbi nas torej premik k alternativnim nikotinskim izdelkom."
Kot družba bi morali biti zaskrbljeni
Z leti nekoliko upada pitje alkohola in opijanje med mladimi, vendar je še vedno precej nad evropskim povprečjem. Podatki, da je 71 odstotkov 15-letnikov in 86 odstotkov 17-letnikov že pilo alkoholne pijače, več kot četrtina 15-letnikov pa je bila že najmanj dvakrat opita, kažejo, da so alkoholne pijače mladim pri nas še vedno zelo dostopne. Poleg uporabe psihoaktivnih snovi se spreminjajo tudi druga tvegana vedenja, povezana z uporabo digitalne tehnologije.
Kaj kaže raziskava?
Po zadnji raziskavi HBSC (2022) ima izkušnje s kanabisom že 13,7 % 15-letnikov, 12,8 % v zadnjem letu, 7,8 % v zadnjem mesecu. Pri fantih je ta delež nekoliko višji kot pri dekletih. Pri 17-letnikih uporaba kanabisa še naraste – izkušnje s to drogo ima 33,8 % 17-letnikov, 27,5 % jo je uporabilo v zadnjem letu in 15,1 % v zadnjem mesecu. To pomeni, da je v Sloveniji konopljo že uporabil približno 1 od 7 otrok, starih 15 let, in 1 od 3 mladostnikov, starih 17 let. Poleg kanabisa imajo 17-letniki izkušnje tudi z drugimi prepovedanimi drogami – kokain (4,6 %), ekstazi ali MDMA (5,4%) in halucinogenimi drogami (4-5 %).
Po evropski raziskavi uporaba droge med mladimi v Sloveniji še višja
Po Evropski raziskavi o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) iz leta 2024, ki se izvaja v 37 evropskih državah in je zajela 113.882 dijakov, starih od 15 do 16 let, je uporaba droge med mladimi v Sloveniji še višja. V zadnjih 12 mesecih je konopljo v Sloveniji uporabilo 15,7 % anketirancev, v zadnjih 30 dneh pa 8,6 % dijakov, sodelujočih v raziskavi. Po tem podatku si med 37 sodelujočimi državami v raziskavi delimo drugo mesto z Italijo. Slovenski dijaki ocenjujejo redno uporabo konoplje manj tvegano kot ostali vrstniki po Evropi, hkrati pa smo na prvem mestu med vsemi sodelujočimi državami v raziskavi ESPAD po oceni lahke dostopnosti do konoplje (41%).
Iz leta v leto pa je vse bolj problematična tudi uporaba drugih - novih psihoaktivnih snovi (NPS), to je sintetičnih drog, ki so zasnovane tako, da posnemajo učinke tradicionalnih nadzorovanih snovi in se izogibajo pravnim omejitvam; farmacevtskimi izdelki, vključno s pomirjevali ali sedativi, ki se uporabljajo brez zdravniškega recepta; protibolečinskimi zdravili, ki se uporabljajo za omamljanje; zdravili za zdravljenje motnje pozornosti in hiperaktivnosti, ki se uporabljajo brez zdravniškega recepta, in anabolnimi steroidi; hlapili ter prvič tudi dušikovim oksidom oziroma smejalnim plinom.
Slovenija v negativnem smislu izstopa tudi pri zgodnji uporabi hlapil med mladimi
Med dijaki v evropski raziskavi ESPAD je povprečna razširjenost uporabe novih psihoaktivnih snovi kadar koli v življenju približno 3 %, pri čemer sta bili najvišji stopnji zabeleženi na Poljskem (6,4 %) in v Sloveniji (6 %). Slovenija v negativnem smislu izstopa tudi pri zgodnji uporabi hlapil med mladimi (pri 13.letih ali prej). V okviru raziskave ESPAD o zgodnjem začetku uporabe hlapil poroča od manj kot 1 % dijakov na Portugalskem (0,3 %) in v Italiji (0,4 %) do 5 % ali več v Nemčiji (5,9 %) in Sloveniji (5 %).
Med nove psihoaktivne snovi (NPS) spadajo tudi sintetični kanabinoidi, ki so precej pogosti tudi med slovenskimi študenti. Anketa o uporabi NPS med študenti slovenskih univerz in visokošolskih zavodov, ki jo je izvedla Fakulteta za farmacijo v letu 2024 in v kateri je sodelovalo 649 študentov, je pokazala da je 6,3 % študentov že kdaj v življenju uporabljalo NPS, najpogosteje so bili uporabljeni sintetični kanabinoidi, o čemer je poročalo 7,4 % anketiranih.
Sogovornica je prepričana, da bi morali biti kot družba vsekakor zaskrbljeni nad razširjenostjo drog med mladimi. "Zaskrbljenost zaradi razširjenosti drog med mladimi ni zgolj moralno vprašanje, ampak predvsem zdravstveno, razvojno in družbeno."
Uporaba drog negativno vpliva na razvoj možganov mladostnikov, saj je mladostništvo obdobje intenzivnega razvoja možganov (zlasti področij za presojo, impulzivnost in čustveno regulacijo). Psihoaktivne snovi lahko vplivajo na spomin, koncentracijo in učenje, povečajo tveganje za depresijo, anksioznost in psihoze ter povečajo tveganje za razvoj zasvojenosti v odraslosti. "Raziskave in izkušnje potrjujejo, da so z zlorabo drog v mladostništvu povezani slabši učni uspeh, večje izostajanje od pouka in zgodnejše opuščanje šolanja, kar vpliva na zaposljivost in socialno varnost kasneje v življenju posameznika. Uporaba drog pri mladostnikih povečuje tudi tvegana vedenja in poškodbe, kot so na primer impulzivno odločanje, nasilje, nezaščiteni in/ali nezaželjeni spolni odnosi, prometne nesreče in podobno. Pogosto je uporaba drog povezana tudi z drugimi ranljivostmi – duševnimi stiskami, družinskimi težavami, socialno izključenostjo. Vse to pomeni tudi večjo obremenitev za zdravstveni sistem in socialne službe," situacijo opisuje Breda Lukavečki Družovec.
Ob tem poudarja, da ima družbena klima velik vpliv na vedenje mladih. "Če družbena klima 'normalizira' uporabo drog, se pri mladih zniža zaznano tveganje in minimalizirajo posledice, ki jih ima uporaba drog, povečuje se pritisk vrstnikov, zmanjša se pomen preventivnih sporočil ... Čeprav so mladi sicer nagnjeni k eksperimentiranju na vseh področjih, pa se moramo zavedati, da zgodnja in pogosta uporaba psihoaktivnih snovi močno poveča tveganje za kronične težave in je eden najmočnejših napovednikov kasnejše zasvojenosti." Tveganje za trajnejše posledice je veliko večje kot pri odraslih, pravi strokovnjakinja, zato je zelo pomembno, da pri mladih krepimo zaščitne dejavnike (pozitivne odnose, šport, pripadnost, pogovor, sprotno reševanje težav,…), zmanjšujemo tveganja in morebitne prve poskuse odlašamo v čim kasnejša starostna obdobja, ko je razvoj možganov mladostnikov že zaključen.
