Asja Lednik Štrukelj
Te dni smo poročali, da se med mladimi na Hrvaškem in v širši regiji širi nov, skrb vzbujajoč trend uporabe energijskega izdelka, ki močno spominja na uživanje trdih drog. Energijski prah z imenom Sniffit uporabniki namreč vdihujejo skozi nos. Proizvajalec izdelek trži kot inovacijo, ki omogoča takojšen dvig energije in večjo budnost, pri tem pa poudarja, da je takšen vnos blažji za želodec kot klasične energijske pijače.
Takega izdelka, ki bi se ga tržilo na podoben način, pri nas še niso zaznali, pravi Marko Verdenik iz DrogArta. Ker izdelek, ki se uporablja v neposredni bližini Slovenije, spominja na uživanje drog, se ob tem poraja tudi vprašanje, kako razširjene so sploh droge med mladimi pri nas. Verdenik pove, da droge uživa en del osnovnošolcev in srednješolcev, pri tem je odvisno tudi, za kakšno vrsto droge gre. "Če mednje štejemo alkohol, potem je ta delež večji," doda sogovornik in pove, da je poleg alkohola med mladimi zelo razišrjena tudi droga kanabis.
To ni znak težavne mladine, temveč širših sistemskih in družbenih težav
Kako pa je z uporabo drog med mladimi v primerjavi s preteklimi leti? Marko Verdenik pravi, da pri svojem delu ne opažajo bistvenih razlik v prevalenci uporabe v primerjavi s preteklimi leti. "Kar opažamo, je dostopnost večjega števila psihoaktivnih snovi, več souporabe različnih drog ter večje število mladih s poglobljenimi težavami."
Na vprašanje, ali bi morali biti kot družba zaskrbljeni nad razširjenostjo drog med mladimi, pa sogovornik iz DrogArta odgovarja: "Da, vendar ne zaradi drog samih, temveč zaradi tega, kar njihova razširjenost med mladimi razkriva o stanju družbe. V družbah, ki dobro delujejo, imajo mladi več zaščitnih dejavnikov (občutek varnosti, dostop do izobraževanja in stanovanja, socialne vključenosti, ipd.). Kjer to dobro funkcionira, se problematična raba drog pojavlja v manjšem obsegu. Če pa opazimo porast rizične uporabe drog med mladimi, to ni znak težavne mladine, temveč širših sistemskih in družbenih težav."
Skrb povzroča pojavnost vedno novih vrst sinteznih drog
In če se zdi, da vse pogosteje beremo o težavah mladih, tudi mladoletnikov, z drogami, zdravnik Damjan Grenc s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana pove drugače: "Prekomerno uživanje drog, ki bi terjalo nujno medicinsko pomoč, ni pretirano pogost zaplet predoziranja, kljub morebitnem drugačnem vtisu v javnosti in zapisih v medijih."
V ambulantah internistične prve pomoči UKC Ljubljana, kjer se zdravijo bolniki, starejši od 18 let, je bilo od januarja 2023 do sredine avgusta 2025 med skupno 44.000 pregledanimi bolniki zdravljenih nekaj manj kot 600 bolnikov zaradi zlorabe drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi (tu niso všteti primeri opitosti "samo" z alkoholom), približno petina med njimi je bila mlajša od 25 let.
Grenc razlaga, da spremljajo prisotnost različnih vrst drog pri predoziranjih in dinamiko njihovega pojavljanja skozi čas. "Skozi golo optiko številk ni zaznati prepričljivega trenda eskalacije problematike. Skrb povzroča pojavnost vedno novih vrst sinteznih drog. To so droge, ki so ustvarjene v 'kemičnih' laboratorijih in posnemajo učinek 'klasičnih' mamil, kot so kokain, heroin, amfetamin in podobno. Gre za fenomen, ki ga v Evropi poznamo že več kot dvajset let in ga za zdaj še ni mogoče zajeziti oziroma obvladati," zaključuje sogovornik.
