Damijana Žišt
"Poseben občutek je stati pred novim ljubljanskim zaporom, ki je bil zgrajen tudi z zavedanjem, kaj v resnici pomeni naše delo z zaprtimi osebami. Zapor ni le stavba, ampak se v njej odvija veliko življenjskih zgodb zaprtih, veliko je napetosti med njimi, po drugi strani pa pričakovanj, ki jih imajo do zaposlenih. Da se bo lahko izvajalo kakovostno in strokovno delo z zaprtimi osebami, je zelo pomembno tudi delovno okolje za zaposlene. V zaporu na Povšetovi je bilo težko delati zaradi slabših pogojev, vendar je sistem deloval zaradi ljudi, zaposlenih v njem, za kar se jim zelo zahvaljujem," je ob slovesni otvoritvi novega ljubljanskega zapora ob obvoznici v Dobrunjah povedal Denis Perše, direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Otvoritve so se udeležili najvišji predstavniki pravosodja, zaporniškega sistema in drugi gostje. Prireditev sta na še posebej zabaven, satiričen način vodila Slon in Sadež (Jure Karas in Igor Bračič), za glasbo so poskrbeli Policijski orkester in glasbena skupina Mi2.
Novi zapor, ki se razprostira na 26.600 kvadratnih metrih bruto površine, je bil zasnovan po sodobnih evropskih standardih za izvrševanje kazenskih sankcij, pri čemer so načrtovalci posebno pozornost namenili varnosti, funkcionalnosti in energijski učinkovitosti. Za gradnjo je država plačala nekaj več kot 86 milijonov evrov, sprejel pa bo 388 zapornikov; prvi, tisti z odprtega oddelka sedanjega zapora, so se vanj preselili februarja letos. Kdaj bodo preselili zapornike iz zaprtega dela, za zdaj še ni znano. V zapor naj bi kasneje premestili tudi nekaj zapornikov iz drugih slovenskih zaporov, ki so vsi, vključno s sedanjim ljubljanskim, prezasedeni.
Stari zapor ni več primeren
Po besedah Denisa Peršeta je ljubljanski zapor na Povšetovi 5 v bližini UKC Ljubljana začel delovati leta 1962, "zdaj smo pa dobili sodoben zapor, kjer bo lažja komunikacija med zaposlenimi in zaprtimi osebami". Nov zapor pa ne pomeni, "da bo delo zaposlenih z zaprtimi osebami enostavnejše, bo pa lažje in varnejše". Perše je tudi dejal, "da nas v novem zaporu čakajo kadrovski in organizacijski izzivi zaradi pomanjkanja kadrov", vendar verjame, da bo delo teklo nemoteno. Izrazil je upanje, da se kot slovenska družba zavedamo "pomembnosti tega zapora, ker pomeni tudi večjo varnost za ljudi".
Andreja Kokalj, ki kot pravosodna ministrica opravlja tekoče posle do imenovanja nove vlade, pa je dejala, da smo v Ljubljani končno dobili drugi namensko zgrajeni zapor v samostojni Sloveniji; pred njim je bil leta 2004 zgrajen koprski zapor. "Radi rečemo, da so zapori ogledalo. Tukaj opazimo urejenost, svetlobo, red. Ni videti razkošja, ampak vidimo prostor, kjer se bodo zagotavljali standardi za prestajanje učinkovite in zakonite kazni zapora. In prostor, kjer bo manj možnosti za konflikte med zaposlenimi, kar pa pomeni tudi večjo varnost za zaprte osebe in zaposlene," je poudarila Kokalj. Sedanji ljubljanski zapor velja za neprimernega predvsem zaradi prezasedenosti, starosti objekta in zastarele infrastrukture. Zgrajen je bil za približno 135 zapornikov, vendar jih je v njem pogosto skoraj 200, posledica česar so prostorska stiska in slabše bivalne razmere. Stavba je stara več desetletij in ne ustreza več sodobnim zaporskim standardom, zato so možnosti za nadzor, delo pravosodnih policistov ter izvajanje izobraževalnih in resocializacijskih programov omejene. Prav zaradi teh razlogov je država zgradila nov zapor v Dobrunjah.
Kompleks je zasnovan kot varnostni objekt z več ločenimi območji.
Sodoben zapor s kadrovskim primanjkljajem
Kakšen je novi ljubljanski zapor? Stavba je projektirana kot skoraj ničenergijski objekt, kar pomeni bistveno manjšo porabo energije v primerjavi s starejšimi zaporskimi objekti. Pri gradnji so uporabili sodobne materiale, energetsko učinkovite sisteme ogrevanja in hlajenja ter rešitve za zmanjšanje okoljskega odtisa. Posebnost novega kompleksa je modularna zasnova zaporskih oddelkov. Zaporniki so nameščeni v manjših bivalnih enotah oziroma modulih, kar omogoča boljši nadzor, lažje ločevanje glede na varnostno stopnjo ter bolj stabilno zaporsko okolje. Novi zapor ima tudi nadzorne centre, ločene komunikacijske poti, varne vhode in tehnološko podprt sistem nadzora, ki pravosodnim policistom omogoča učinkovitejše opravljanje nalog. Kompleks je zasnovan kot varnostni objekt z več ločenimi območji. V bivalnih enotah so enoposteljne (teh je večina) in večposteljne sobe, vse imajo lastne sanitarije. V zaporu so tudi prostori za obiske zapornikov, zdravstvena ambulanta, delavnice za delo zapornikov, športna igrišča in rekreacijske površine, velika telovadnica, sodna dvorana in drugi prostori. Pred zaprtim delom zapora je tudi upravna stavba, kjer so učilnice in prostori za izobraževanje zaposlenih. Poseben del kompleksa (ki je prav tako zunaj zaprtega dela zapora) je odprti oddelek.
Če novi zapor nekako rešuje prostorsko problematiko sedanjega ljubljanskega zapora, pa ostaja v slovenskih zaporih pereča kadrovska problematika, še posebej pri pravosodnih policistih. Predsednik SDOS Frančišek Verk je za Svet24 dejal, da je "kljub vsem naporom, da bi pridobili nove zaposlene, glede na kadrovski načrt 79 delovnih mest v novem zaporu v Dobrunjah še vedno nezasedenih". Ter da bi za kakovostno izvajanje dela "v novem zaporu potrebovali še okoli 50 pravosodnih policistov, po celotni državi pa jih primanjkuje med 180 in 200".
