Državni zbor je odločil, da predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da je primeren, je glasovalo 24 poslancev, da ni primeren, pa 45.
Predlog zakona je predvideval izenačitev stanovalcev v domovih za starejše. Tisti, ki so bili sprejeti po 1. decembru, namreč še nimajo rešene vloge za pravice po dolgotrajni oskrbi. Zato so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu in plačujejo celo 600 evrov višje stroške. Predlog pa bi uredil tudi sofinanciranje stroškov zaradi sprememb plačne zakonodaje. Predvidel je prednostno obravnavo oseb, ki so bile ali še bodo v dom sprejete v obdobju od 1. decembra lani do 31. decembra letos, tako da bi lahko v sistem dolgotrajne oskrbe prešli po hitrejšem in prilagojenem postopku. Prav tako bi bili upravičeni do povračila oziroma do delnega povračila stroškov, ki so jih imeli s storitvami v domu. Sredstva bi jim povrnili za nazaj v takšni višini, kot če bi bili v tem vmesnem času upravičeni do denarnega prejemka po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
V predstavitvi stališč so v Svobodi, Levici in Vesni ter SD predlog ocenili kot nujen za odpravo neenakosti med obema omenjenima skupinama stanovalcev. Po drugi strani so v SDS, Demokratih, Resnici in v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus predlog videli kot parcialen in kot popravljanje posledic slabega sistemskega zakona.
V SDS so bili kritični do izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi tudi na drugih področjih, ne samo v delu, ki ga zadeva predlagani zakon. Pravice obstajajo le na papirju, medtem pa se prispevek za dolgotrajno oskrbo pobira na zalogo, so prepričani. V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus pa so ocenili, da so potrebne jasne sistemske rešitve, ne le začasne. Želijo tudi odpravo pomanjkljivosti za vse upravičence, ne le določene.
DZ se je na ločeni izredni seji tudi seznanil, da se je končala zakonodajna pot predloga sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga vložili poslanci Levice in Vesne, a na skupnem odboru DZ ni prejel zadostne podpore. Z njim so predlagali ukinitev enotnega obveznega zdravstvenega prispevka, nadomestili bi ga z dvigom obstoječih prispevnih stopenj. Po predlogu bi se prispevna stopnja delojemalcev povečala s 6,36 odstotka na 7,36 odstotka bruto plače, delodajalcev s 6,56 na 7,56 odstotka bruto plače, upokojencev s 5,96 na 7,46 odstotka pokojnine ter kmetov z 18,78 na 21,73 odstotka katastrskega dohodka. Po navedbah predlagateljev bi se na ta način v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije stekla enaka količina denarja, kot se steče iz obveznega zdravstvenega prispevka, hkrati pa bi breme razporedili pravično in enakomerno.
Na odboru DZ sta predlog od skupno 15 članov, ki so glasovali, podprli le poslanki Svobode ter Levice in Vesne, proti pa je bilo devet poslancev iz poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.
