Stranke aktualne vladne koalicije pod vodstvom Janeza Janše so bile vedno naklonjene gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. V koalicijski pogodbi so zapisali, da si bodo prizadevali za zagotavljanje stabilne oskrbe z energijo preko nadaljevanja projekta JEK2 ter malih modularnih reaktorjev. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je že večkrat izpostavil, da je JEK2 ključen projekt ministrstva v tem mandatu, ki ga želijo pospešiti. "Želimo pospešiti postopke, zlasti glede umeščanja v prostor. Pa tudi sicer želimo pospešiti vse pravne postopke v zvezi s projektom. Koliko bomo lahko pri tem uspešni glede na današnje stanje, je težko napovedati, ampak verjamem, da bomo zmogli tudi na splošni ravni spremeniti zakonodajo glede umeščanja strateških infrastrukturnih in energetskih objektov," je Vrtovec povedal za Večer.
Kaj bo namesto vladne delovne skupine za JEK2?
V prejšnji vladi je delovala delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2, ki jo je vodil takratni državni sekretar za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar. Vrtovec pojasnjuje, da v novi vladi tovrstnega organa ne bo, bo pa v ta namen na ministrstvu vzpostavljena medresorska komisija, ki bo skrbela za koordiniranje aktivnosti na tem projektu.
Že v prejšnjem mandatu postavljena časovnica s strani investitorja je predvidevala zaključek postopka za državni prostorski načrt in sprejem DPN v letu 2028. Tudi pogodba z izbranim dobaviteljem tehnologije bi lahko bila po tej časovnici podpisana konec leta 2028 oziroma v letu 2029. Gradnja bi nato trajala do leta 2040, ko bi se lahko začelo poskusno obratovanje elektrarne, leto dni kasneje pa bi elektrarna začela s komercialnim obratovanjem.
Bi lahko odločitev sprejeli tudi brez referenduma?
Po načrtih prejšnje vlade naj bi se pred sprejemom dokončne investicijske odločitve državljani o JEK2 izrekali na referendumu, predvidoma konec leta 2027 ali v začetku leta 2028. Glede referenduma o JEK2 Vrtovec pravi, da v tem trenutku ni potreben in da ga tudi ni v koalicijski pogodbi: "Zaenkrat nadaljujemo s projektom po zadani časovnici, kasneje pa bomo videli, kako bo glede referenduma. Če mene vprašate, je trenutno referendum terciarnega pomena, saj je pred tem treba opraviti še veliko drugih diskusij." Kot pravi Vrtovec, bi bilo možno tudi, da bi bila končna odločitev za začetek projekta sprejeta brez izrekanja volivcev na referendumu.
Američani ali Francozi?
Kot smo že večkrat poročali, sta v igri za dobavo tehnologije za JEK2 po umiku korejske družbe KHNP ostala ameriški Westinghouse in francoski EDF. Prvi ponuja 1100-megavatni reaktor AP1000, drugi pa 1650-megavatni reaktor EPR. Za oba modela sta potencialna ponudnika že opravila tudi študijo tehnične izvedljivosti. Francozi sicer ponujajo še 1200-megavatno različico elektrarne, za kakršno pa še nimajo zgrajenega referenčnega objekta.
V času vlade Roberta Goloba je ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Ljubljani oktobra lani Slovenija s Francijo podpisala sporazum o sodelovanju na področju jedrske energije. "Verjamem, da bomo ravno s tem, ko bomo imeli na razpolago dva enakovredna ponudnika, lahko izbrali tisto rešitev, ki bo za Slovenijo na dolgi rok najboljša in bo dajala tudi temu projektu pravi regijski značaj," je takrat povedal Golob. Prejšnja vlada pa je konec lanskega leta imela na mizi še medvladni sporazum z ZDA, ki je med drugim opredeljeval tudi konkretno sodelovanje med državama pri projektu JEK2, a podpisa sporazuma ni bilo, potem ko je vsebina prišla v javnost, na takratnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pa so bili mnenja, da bi podpis sporazuma Američanom prinesel prednost v postopku izbire ponudnika.
Vrtovec ne želi komentirati tega, ali bo nova vlada podpisala sporazum z Američani. Od virov na ministrstvu pa smo neuradno izvedeli, da naj bi si Vrtovec prizadeval za podpis sporazuma. Vrtovec je sicer že v času tretje Janševe vlade, ko je prav tako opravljal funkcijo ministra za infrastrukturo, v Washingtonu podpisal memorandum o sodelovanju Slovenije in ZDA na področju jedrske energije.
Vrtovec: Prejšnja vlada ni verjela v JEK2
Leta 2021 je ministrstvo pod vodstvom Vrtovca Gen energiji izdalo energetsko dovoljenje za JEK2, in sicer za 1100-megavatni reaktor z možnostjo desetodstotnega odstopanja. A je kasneje po menjavi oblasti in posledični menjavi v vrhu Gen energije, katere vodenje je leta 2022 prevzel nekdanji Golobov sodelavec iz Gen-I Dejan Paravan, investitor začel preučevati tudi možnost gradnje večjega bloka in celo možnost gradnje dveh novih blokov. Naposled so čez dve leti vnovič ugotovili, da bi bila optimalna moč nove jedrske elektrarne z vidika njenega vpliva na slovensko elektroenergetsko omrežje do 1300 megavatov. "To je bila samo krinka za to, da se nič ne naredi. Prejšnja vlada ni verjela v projekt drugega bloka nuklearke," meni Vrtovec.
Nova veleposlanica za novi blok
Letos pa je v Ljubljano prispela tudi nova veleposlanica ZDA Asel K. Roberts, ki si je pred kratkim ogledala tudi obstoječo jedrsko elektrarno v Krškem, da bi se, kot so zapisali na družbenem omrežju, naučila več o njeni vlogi pri krepitvi energetske varnosti Slovenije in zagotavljanju zanesljive elektrike regiji. Ameriške prioritete v Sloveniji v mandatu, ko bo po vsej verjetnosti sprejeta odločitev o gradnji drugega bloka, pa je bilo možno posredno razbrati tudi iz njenega govora na junijskem sprejemu ob 250-letnici neodvisnosti ZDA: "Ko sodelujemo – bodisi na področju obrambe ali regionalne stabilnosti ali varne in zanesljive civilne jedrske energije – lahko najbolje zagotovimo, da so ljudje v obeh državah varnejši, močnejši in bolj uspešni." V začetku julija je Robertsova obiskala Vrtovca, s katerim sta se pogovarjala tudi o projektu JEK2. Minister je ob njenem obisku na družbenem omrežju X zapisal: "Strinjala sva se, da je za razvoj zanesljivih, varnih in trajnostnih energetskih rešitev ključno tesno strateško partnerstvo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
