Vlada je na današnji dopisni seji sprejela obsežen zakonodajni paket, s katerim posega v delovanje javne uprave, poslovno okolje, nadzor nad dejanskimi lastniki podjetij in kaznovanje kršitev omejevalnih ukrepov Evropske unije.
Ena od najbolj izpostavljenih sprememb je predlog novele zakona o javnih uslužbencih, ki predvideva ukinitev uradniškega sveta. Izbirni postopki za najvišje uradniške položaje naj bi po novem potekali neposredno pri posameznem organu. Vlada pojasnjuje, da želi s tem poenostaviti postopke, zmanjšati administrativne ovire in povečati učinkovitost kadrovanja v državni upravi.
Po predlogu bi se posebni javni natečaji za položaje, kot so generalni direktorji direktoratov, generalni sekretarji, načelniki upravnih enot, predstojniki organov v sestavi, predstojniki vladnih služb in direktorji občinskih uprav, še naprej izvajali, vendar po drugačnem postopku. Posebno natečajno komisijo bi imenoval funkcionar, ki mu je uradnik odgovoren, seznam primernih kandidatov pa bi bil nato predložen pristojnemu funkcionarju, ki bi izbral najprimernejšega kandidata.
Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o gospodarskih družbah, ki med drugim uvaja možnost izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico. S tem želi podjetjem, predvsem družinskim, zagonskim in hitro rastočim, olajšati dostop do kapitala, hkrati pa jim omogočiti ohranjanje stabilnega upravljanja. Predlog predvideva tudi varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev in večjo preglednost delniških struktur.
Spremembe se obetajo tudi pri trajnostnem poročanju podjetij. Vlada predlaga zmanjšanje kroga družb, ki bodo zavezane k takšnemu poročanju, zvišanje pragov za nastanek obveznosti in poenostavitev zahtev. Namen je razbremeniti predvsem mala in srednje velika podjetja, ki so bila v vrednostnih verigah pogosto izpostavljena nesorazmernim zahtevam po posredovanju podatkov.
Na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma vlada predlaga širitev dostopa do registra dejanskih lastnikov. Poleg domačih organov bodo do vseh podatkov za potrebe preiskav in podpore preiskavam lahko dostopali tudi evropski organi, kot so Evropsko javno tožilstvo, Olaf, Europol, Eurojust in evropski organ za preprečevanje pranja denarja.
Dostop do omejenega nabora podatkov iz registra bodo lahko dobile tudi fizične in pravne osebe, ki izkažejo pravni interes, povezan s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Predlog določa, katere osebe lahko tak interes izkazujejo na podlagi funkcije ali poklica, ter ureja postopek preverjanja.
Vlada je sprejela še predlog novele kazenskega zakonika, ki uvaja novo kaznivo dejanje izogibanja omejevalnim ukrepom. To med drugim zajema prikrivanje ali prenos sredstev, ki bi morala biti zamrznjena, posredovanje zavajajočih podatkov o lastništvu oziroma končnem upravičencu ter opustitev obveznega poročanja pristojnim organom.
Poleg tega je vlada pripravila tudi spremembe pri množičnem vrednotenju nepremičnin in bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij. Pri nepremičninah se predlaga podaljšanje obdobja, v katerem se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo vrednosti po podatkih iz marca 2020, in sicer do konca januarja 2028.
Del zakonskih predlogov bo v državnem zboru obravnavan po nujnem oziroma skrajšanem postopku.
