Srečko Klapš
Zapisano v podnaslovu je moto gospodarske redakcije Večera, ki je zaznamovalo gospodarske prelomnice, še posebej v zadnjih treh desetletjih samostojne države Slovenije. Začelo se je s privatizacijo, ko so uspešne tuje lastnike najprej našli v nekdanjem Leku. Švicarska farmacevtska skupina Novartis je skupaj s Sandozom še danes gonilna sila te pomembne gospodarske panoge. Hkrati z njo se razvija slovenska farmacevtska skupina Krka, obe pa ostajata v našem gospodarskem prostoru, od koder se širita v svet.
Bili smo zraven tudi pri manj uspešnih lastniških manevrih okoli pivovarske skupine Laško, ki se je najprej s pomočjo poslancev izognila belgijskemu jarmu (Interbrew), nato pa po različnih stranpoteh, tudi skozi prodajne police Mercatorja in kratkotrajno lastništvo časnika, ki ga berete že 80 let, skoraj propadla. Danes je v rokah nizozemskega družinskega pivovarja Heineken.
Prodali prepoceni
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB (V soboto, 22. oktobra 2022): "Sanacija bančnega sistema v Sloveniji je bila izvedena pet let prepozno, pritisnjeni smo ob zid in bili na nek način poskusni zajček. Če me vprašate, ali smo se pogajali dovolj trdo, je moje mnenje, da se nismo v delu, kjer smo izbrisali obveznice, ki so imele v prospektu jasno zapisano, da ob takem scenariju to ni mogoče. Mi pa smo Novo KBM pod časovnim pritiskom praktično podarili, potem pa smo izvedli privatizacijo NLB in tudi prodajo Abanke v bolj normalnih okvirih. Sanacija bank je zgodba o uspehu, danes se lahko vprašamo le, ali bi za katero, predvsem NKBM, lahko iztržili več."
Postprivatizacijski čas sta zaznamovali dve po uspehu različni gospodarski zgodbi. Najprej dobra - v Velenju smo bili zraven, ko so se okoli hotela Paka muzali japonski poslovneži Panasonica in za nekaj mesecev prevzeli Gorenje, ki letos praznuje 75 let delovanja. Nato je največji slovenski proizvajalec bele tehnike in gospodinjskih aparatov šel v roke kitajskega Hisensa, ki ga razvija v evropskega ter svetovnega igralca, povrh vsega so zgradili še tovarno pametnih televizorjev. Večerova novinarja sta bila v kitajskem Čingdau, kjer ima ta skupina sedež, in sta imela kaj videti. Tako da se za prihodnjih 75 let Gorenja, ki je zadržal in nadgradil svojo blagovno znamko, ni bati.
O barvi kapitala
Emil Tedeschi, prvi mož Atlantic Group, ki je kupil Drogo Kolinsko (V soboto, 10. julija 2010): "Pri državnem lastništvu se postavlja vprašanje optimalnega upravljanja in ne problem narave lastništva. Pogled, da ne bomo prodajali, ker bomo izgubili nacionalno samostojnost, le delno drži, saj so multinacionalke večje in močnejše od vrste držav. Tudi pri transakciji z Drogo Kolinsko so bile reakcije, češ, kupuje jo hrvaško podjetje. Že res, toda kdo brani, da kupi naše delnice neki investitor oziroma privatni lastnik, recimo, iz Slovenije ali od drugod."
Slabše se je končala javna prodaja delnic državne Nove KBM, ki je več kot sto tisoč državljanov prepričala v nakup njenih delnic. Nato jih je država prepeljala žejne čez vodo, ko jih je v času finančne in gospodarske krize kot lastnike preprosto izbrisala. Večerovi novinarji in fotoreporterji to zgodbo spremljamo od dolgih vrst pred bančnim okenci, ko so številni Mariborčani postali delničarji, do danes, ko ti še vedno niso dosegli pravice, kaj šele dobili spodobne odškodnine. Nekdanji vodilni možje Nove KBM se medtem potijo na zatožnih klopeh, banka, ki nima več sedeža v Mariboru, pa je preko ameriškega Apolla, ki jo je od države poceni kupil, oplemenitil in nato z debelim dobičkom prodal, pristala v rokah madžarske Skupine OTP.
O električni mobilnosti
Günther Apfalter, predsednik Magne Steyr in Magne Europe (V soboto, 26. maja 2017): "Naše predvidevanje je, da bo leta 2025 okoli tri do pet odstotkov vseh novih avtov vozilo samo na električni pogon, okoli 15 odstotkov bo hibridov, preostale pa bodo še vedno poganjali motorji z notranjim izgorevanjem. Pri elektriki pa ne gre samo za električno baterijo. To je treba razviti, jo proizvesti - proizvodnja baterij pa je zagotovo resnična kemija v primerjavi z lakirnico."
Zgodbo o prihodu Magne v občino Hoče - Slivnica je od začetka spremljalo toliko vprašajev, da se kljub pandemiji in krizi na svetovnem avtomobilskem trgu ni moglo končati drugače. V Večeru smo prihod avstrijsko-kanadskega kapitala spremljali z vseh plati, od intervjujev z investitorji, prizadevanji okoljevarstvenikov do težav z delavci, ki so jih postopoma odpuščali. Seveda usodo Magne s konzerviranim lakirniškim proizvodnim trakom in tam še zaposlenimi spremljamo še naprej.
Večer je bil glavna priča agonije Mariborske livarne Maribor. Od časov, ko so delavci invalidskega podjetja MLM tovarniške prostore zapuščali z vrečko makaronov, do bridkega stečaja, ki smo ga z budnim spremljanjem potez Slovenskega državnega holdinga celo uspeli zamakniti za leto dni. Zraven bomo tudi, ko se bo končno pokazalo, kdo je imel največji interes za pet hektarjev zemljišč na atraktivni lokaciji s pogledom na reko Dravo.
Gotovo smo kak dober ali slab primer izpustili, a to še ne pomeni, da ga nismo spremljali - in da bomo tudi v prihodnje preverjali dejstva, razkrivali povezave in odkrivali ozadja.
Soustvarjamo gospodarski utrip Podravja
Večer je tudi pomemben kreator podjetniškega in gospodarskega utripa v Podravju. Med prvimi dnevniki smo izdajali prilogo Premoženje, kasneje še Finančni Večer. Zadnjih devet let izbiramo Podravsko podjetje leta in tako nagrajujemo dosežke podjetij ter gospodarskih družb. Zadnja tri leta smo projekt Podravsko podjetje leta nadgradili tudi s poslovno konferenco PPL, kjer na okroglih mizah gostimo najvišje odločevalce v državi in ugledne gospodarstvenike, ki jim nastavljajo ogledalo. S konferenco Zelena transformacija smo se med prvimi lotili energetskih tem in skozi panele opozarjamo na pasti ter priložnosti zelenega prehoda. Tudi v izbor Večerova osebnost Štajerske Štajerskih osebnosti uvrščamo gospodarstvenike in gospodarstvenice, ki so zaznamovali leto. Podjetnikom in vsem, ki bi to želeli postati s kompetentnimi sogovorniki svetujemo tudi skozi webinarje. Na spletni strani Moj uspeh pa objavljamo dobre podjetniške prakse in intervjuje, vse skupaj pa zaokrožamo tudi v istoimenski prilogi.
