Leta 2025 so ribiči ujeli 90,6 tone svežih rib, mehkužcev in rakov, kar je bilo 16 odstotkov manj kot leto prej in četrtino manj od povprečja zadnjega desetletja. Vrednost ulova je bila 21 odstotkov manjša kot leta 2024 in je znašala okoli 800.000 evrov.
Največji delež lanskega ulova (78 odstotkov) so predstavljale ribe. Ulovili so jih skoraj 70,6 tone, kar je tri odstotke manj kot predlani. Skoraj polovico skupnega ulova rib v lanskem letu so predstavljale tri vrste - orada (16,5 tone), morski list (9 ton) in mol (8,3 tone), so objavili v državnem statističnem uradu.
Ulov rakov je po podatkih statistikov obsegal štiri odstotke skupnega ulova. V primerjavi z letom prej se je zmanjšal za 45 odstotkov, znašal je 3,4 tone oz. 30 odstotkov manj v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let. Skoraj 55 odstotkov skupnega ulova rakov oz. 1,9 tone je predstavljala morska bogomolka.
Mehkužcev so ribiči ujeli in iztovorili za 16,5 tone, kar je bilo 38 odstotkov manj kot leta 2024 in nekaj več kot 40 odstotkov manj od povprečja zadnjega desetletja. Največji delež so predstavljali lignji; teh so ulovili 6,5 tone oz. na letni ravni 38 odstotkov manj. S štirimi tonami je bil na drugem mestu ulov moškatne hobotnice.
Po oceni statistikov je vrednost lanskega ulova ribiških proizvodov - ob upoštevanju njihovih odkupnih cen brez DDV - lani znašala okoli 800.000 evrov. To je 21 odstotkov manj kot leto prej.
Najvišjo vrednost ulova so statistiki zaznali pri oradi, in sicer okoli 175.700 evrov. Sledil je morski list z okoli 120.800 evri.
Najvišjo povprečno odkupno ceno je dosegel romb, in sicer 19,83 evra na kilogram. Sledila sta tigrasta kozica z 18,47 evra na kilogram in ligenj s povprečno ceno 15,54 evra na kilogram.
