Razlog, da so se obrnili na ustavno sodišče, je po navedbah Svobode označevanje glasovnic na tajnem glasovanju o predsedniku DZ.
Svoboda se je na ustavno sodišče obrnila po razkritju STA, da je bil del glasovnic v podporo novoizvoljenemu predsedniku DZ Stevanoviću na tajnem glasovanju označen. Na glasovnicah so bile tri vrste oznak, primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, pa kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.
To je po navedbah Svobode izničilo institut tajnega glasovanja, kar med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata. Ko so posamezne poslanske skupine s točno določenimi simboli označevale glasovnice, je namreč preštetje teh glasov jasno pokazalo sliko, kako je glasovala posamezna poslanska skupina. S tem pa po njihovem prepričanju poslankam in poslancem ni bila zagotovljena možnost tajnega glasovanja.
Ustavnemu sodišču so med drugim predlagali, da omenjeni sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovljeno glasovanje DZ.
Poleg tega je Svoboda vložila tudi pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ, saj se po njihovem prepričanju v tem primeru nakazuje, da gre za pravno praznino v poslovniku.
Stevanović pa meni, da za tak korak ni pravne podlage. Po njegovem mnenju je namreč jasno, da ob jasno izraženi volji na glasovnici veljavnosti ni mogoče oporekati.
