Takšen odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico državnega zbora, da odredi parlamentarno preiskavo, je odločilo ustavno sodišče.
Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona, ki določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije.
Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki.
Svoboda: Problem je novela zakona, zato je treba na referendum
V Svobodi, predlagateljici zakona, pod katerega se je prva podpisala tedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, kot ključno vidijo, da ustavno sodišče ni posegalo v določbe zakona, ki govorijo o možnosti pritožbe posameznika na ustavno sodišče, če meni, da so mu s parlamentarno preiskavo kršene človekove pravice. "To pa odpravlja novela zakona o parlamentarni preiskavi. Te možnosti v novem zakonu ni več, zato je treba na referendum in tam jasno povedati, da smo proti de facto uvedbi politične policije," je v izjavi v državnem zboru poudarila poslanka Lucija Tacer Perlin.
Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. DZ je sicer sprejel tudi že novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
