Podnebne spremembe niso ideologija, temveč gola fizika. Zelena preobrazba ni cilj, temveč pot. Stavka, s katerima smo odprli in zaključili tokratno Večerovo energetsko konferenco Zelena preobrazba, moč shranjene energije, slikovito nakazujeta, v kakšne širine so šli tokratni sogovorniki. Iranska kriza je pokazala, kaj v denarnicah vseh pomeni odvisnost od fosilnih goriv, in podkrepila dejstvo, da je prihodnost v obnovljivih virih. Ki pa so, vsaj kar zadeva sončno in vetrno elektrarno, zelo odvisna od vremena, zato je vse bolj v ospredju vprašanje, kako energijo takrat, ko je je veliko, shraniti. Sončne elektrarne ne moremo regulirati, kot lahko reguliramo šoštanjsko elektrarno (ki, mimogrede, do ogrevalne sezone praktično ne bo delovala). Kako shraniti presežke od takrat, ko je energije veliko, do takrat, ko energije ni? Tako ali tako je takrat, ko je je veliko, skorajda ne moremo spraviti v elektroenergetski sistem.
Črpalne hidroelektrarne maratonci, baterije sprinterji
Dravske elektrarne Maribor (DEM) že leta poznajo rešitev - črpalne hidroelektrarne (ČHE) so najučinkovitejši hranilniki, potrebujejo zgolj višinsko razliko, a kaj, ko jih je težko dobiti. "Ključna ovira niso finance, temveč umeščanje v prostor, pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj, to lahko traja desetletja. Vmes se lahko spremeni zakonodaja in postopek še podaljša," je opisal Andrej Korak iz DEM. V Sloveniji deluje zgolj ena črpalna hidroelektrarna. "Upamo, da bomo do leta 2040 imeli tudi ČHE Kozjak, ki bi lahko shranila do pet gigavatnih ur električne energije," je dodal. ČHE so zmogljivejše kot hranilniki. "Baterijski hranilniki so sprinterji, ČHE pa maratonci, bi lahko rekel. Počasneje odreagirajo, imajo pa neskončno večjo zalogo energije," je opisal.
Če ne gre s kreditom, gre s sodelovanjem
Kdaj podjetja težko dobijo posojila za energetsko preobrazbo, sta na konferenci opisala Petra Levec iz Skupine NLB in Gašper Jež iz SID banke. Da lahko do novih naložb prideš tudi drugače, je predstavil Simon Kragelj iz podjetja Alpacem cement in opisal njihov primer: naložbo v sončno elektrarno in baterijo je vodilo podjetje Enertron, ki je uradno lastnik elektrarne. Iztok Gornjak iz Borzena pa je opozoril, da je v tem trenutku na voljo 30 milijonov evrov sredstev za vgradnjo sončnih elektrarn in hranilnikov, avgusta pa se pričakuje nov razpis za hranilnike.
Priključki na omrežje novodobno zlato
"Danes so priključki na omrežje novodobno zlato, zato so hranilniki potrebni," je bil slikovit Tadej Mrak iz podjetja Ngen. Po njegovi oceni je v Sloveniji že dovolj hranilnikov. Potrebovali bi jih za od 80 do 100 megavatnih ur, a jih je zgolj njihovo podjetje že vgradilo za 200 megavatnih ur. Tudi zato sedaj veliko delajo že v tujini. "Slovenski trg je daleč od zasičenja," je nasprotno menil Lev Prislan iz družbe Gen-I. Uporaba hranilnikov je namreč večstranska, z njo lahko elektriko shranimo takrat, ko je cenejša, in si tako znižamo letne stroške. Manj znano pa je, da lahko tudi električni avtomobili služijo kot hranilniki. Po enakem principu jih lahko polnimo takrat, ko je elektrika cenejša in ko je je v sistemu dovolj, porabljamo pa, ko je dražja. Celo sistemu lahko tako pomagamo, so podrobneje razložili Matej Meža iz podjetja Megatel, Dušan Lukič iz podjetja Reduxi in prof. dr. Matej Zajc s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Da bi ljudje takšne prednosti začeli uporabljati, je treba spremeniti miselnost. "Podjetja običajno znajo razbrati številke in se potem hitreje odločijo," je komentiral Rok Setnikar iz podjetja Bel energija, ki postavlja sončne elektrarne s hranilniki. Tudi lokalnih energetskih skupnosti je vedno več, te hkrati zmanjšujejo potrebo po hranilnikih, sta poudarila Nina Meglič z zavoda ACT-Si in Tine Seljak z ljubljanske fakultete za strojništvo. Žal pa se nanje zaradi razpisnih pogojev v energetske skupnosti niso mogli prijaviti razni komunalni objekti, denimo čistilne naprave, ki imajo veliko bolj stabilno rabo kot šole in vrtci, je kot eno od težav omenil Žiga Pižorn iz družbe Petrol, ki je sodelovala pri postavljanju treh energetskih skupnosti.
Primeri dobrih praks
Večerova konferenca Zelena preobrazba je izpostavila tudi energetski rešitvi študentov. Izak Oberčkal Pluško z ljubljanske fakultete za strojništvo je predstavil generator za proizvodnjo električne energije iz odpadne toplote, ki ga je poimenoval Therminator, Marko Glavič z mariborske fakultete za strojništvo pa možnosti mehanske in kemijske reciklaže redke surovine plastomagnete. Dobre energetske prakse sta predstavila še Nika Bratović iz Marles hiš (trajnost naslavljajo tudi tako, da les pridobivajo le v radiju 250 kilometrov), in Uroš Fonovič, ki je opisal sistem za prečiščevanje zraka brez zračenja, pri katerem se izgublja toplota.
Številke namesto ideologij
"V razprave ne smemo vnašati ideologije, temveč dejstva, številke," je na temo spremembe miselnosti dodal trenutno še aktualni državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. "Eden od pogostih mitov je, da sončne elektrarne onesnažujejo in da niso reciklabilne. Dela se polarizacija - smo za obnovljive vire ali pa nismo. S porastom socialnih omrežij se ustvarjajo struje, ki trdijo stvari, ki ne držijo. Rešitev je več pogovorov in branje revidiranih člankov, ne le tisto, kar se najbolje prodaja. Ker na žalost se najbolje prodaja strah," je izpostavil dr. Edin Lakić z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani in še dodal, da je razvoj obnovljivih virov normalen proces. Od nas pa je odvisno, ali se bomo v proces aktivno vključili ali bomo odvisni od nakupa električne energije iz tujine.
"Čeprav Slovenci veliko potujemo in v tujini vidimo polja vetrnih in sončnih elektrarn, ob prestopu slovenske meje vse pozabimo," je dodal generalni direktor DEM Andrej Tumpej. Slovenska težava je še sodna interpretacija evropskega pravnega reda, ki podaljšuje postopke, je na podlagi zadnjih štiriletnih izkušenj dodal Vajgl. Spet pa ni namen mest spremeniti v sončna ali vetrna polja, dokler je v ozadju še hidrologija, je vodo na domač mlin napeljal Tumpej. Najmanjša njihova hidroelektrarna Dravograd proizvede 144 gigavatnih ur električne energije letno. Ob upoštevanju zimskega časa bi za isto proizvodnjo potrebovali sončno elektrarno na 300 hektarjih, je še dodal prvi mož DEM.
