Slovensko gospodarstvo raste, vendar so številna podjetja še vedno pod velikim finančnim pritiskom. Kljub pričakovani približno 3,8-odstotni gospodarski rasti ni znakov trajnejšega izboljšanja na področju stečajev podjetij. Po 923 stečajih podjetij v letu 2025, kar je 6 odstotkov več kot leto prej, se je število stečajnih postopkov v prvem četrtletju 2026 povečalo za skoraj 23 odstotkov. Za celotno leto je mogoče pričakovati približno 925 do 965 stečajev pravnih oseb. Po trenutnih napovedih bo to približno na ravni prejšnjega leta, pri čemer bi se lahko število povečalo za največ 5 odstotkov. Ta gibanja so skladna z mednarodnimi trendi, kaže najnovejša raziskava o stečajih, ki sta jo pripravili družbi Acredia in Allianz Trade.
Po izrazitem porastu v začetku leta se je število stečajnih postopkov v nadaljevanju leta zmanjšalo. V tretjem četrtletju 2026 je bilo uvedenih 245 stečajnih postopkov, od tega 222 nad pravnimi osebami in 23 nad samostojnimi podjetniki, kar je precej manj kot v prvem četrtletju. Kljub temu pa gospodarski pritiski ostajajo veliki.
Posebej prizadeti so gradbeništvo, proizvodnja, trgovina na drobno, promet in gostinstvo, ugotavljajo. Naraščajoči stroški dela, ki so se povečali za približno 6,7 odstotka, in višje cene energije zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu zmanjšujejo dobičkonosnost podjetij. Vse večjemu pritisku so zato izpostavljena podjetja z nizkimi maržami in šibko kapitalsko strukturo.
"Slovensko gospodarstvo se je na splošno izkazalo kot odporno, vendar gospodarska rast ne koristi vsem podjetjem enako. Visoki stroški dela in energije so še posebej veliko breme za manjša podjetja in podjetja z omejenimi finančnimi rezervami. Ključnega pomena bo, kako uspešno bodo zagotavljala likvidnost in obvladovala naraščajoče stroške," je povedal Michael Kolb, izvršni direktor skupine Acredia.
Največja finančna tveganja so še naprej skoncentrirana v gradbeništvu. Ta panoga je odgovorna za 26 odstotkov vseh blokiranih poslovnih računov, povprečno pa blokada traja 186 dni. Ti podatki kažejo na zaostrene likvidnostne razmere, s katerimi se soočajo številna gradbena podjetja. Nasprotno pa farmacevtska industrija, elektroindustrija in energetika poslujejo bistveno bolje in bolj zanesljivo. Prvi znaki okrevanja od začetka leta 2026 so se pokazali tudi v proizvodnji vozil.
Trg ostaja nepredvidljiv
Slovenska podjetja se na zahtevne razmere odzivajo s previdnejšo finančno strategijo. Lani so likvidnostne rezerve povečala za 14 odstotkov, dolgoročne finančne obveznosti pa za 12 odstotkov, kaže raziskava. Zaposlenost je medtem ostala večinoma stabilna, brez večjih povečanj števila zaposlenih. Prilivi na poslovne račune so v začetku leta 2026 kazali pozitiven trend.
Spreminja se tudi poslovno okolje: od januarja do septembra 2026 je bilo na novo registriranih 19.542 podjetij, izbrisanih pa 15.121, vključno s samostojnimi podjetniki. To pomeni, da se na vsakih pet novoustanovljenih podjetij iz registra izbrišejo skoraj štiri. Trg ostaja dinamičen, vendar se povečuje pritisk na gospodarsko šibkejša podjetja, da se prilagodijo.
"Naraščajoče število stečajnih postopkov ne odraža zgolj šibkejšega gospodarstva, temveč tudi proces strukturnega prilagajanja. Medtem ko lahko kapitalsko močnejša podjetja ohranjajo svoj položaj, so manjša podjetja z nizkimi maržami pod vse večjim pritiskom. Zato redno preverjanje poslovnih partnerjev in dosledno upravljanje terjatev postajata vse pomembnejša," je povedal Kolb.
Globalno ogroženih 2,7 milijona delovnih mest
Razmere na področju stečajev ostajajo napete tudi v mednarodnem okolju. Napovedana svetovna gospodarska rast znaša 2,6 odstotka v letu 2026 in 2,8 odstotka v letu 2027. Visoki stroški financiranja in cene energije upočasnjujejo gospodarsko okrevanje. Če bi se obrestne mere za bančna posojila zvišale za 100 bazičnih točk, bi se v Zahodni Evropi stroški obresti povečali za dodatnih šest do deset milijard evrov.
Po izračunih družb Acredia in Allianz Trade je v letih 2026 in 2027 po svetu neposredno ogroženih približno 2,7 milijona delovnih mest. Posebej ogrožena je Evropa, kjer je ogroženih približno 1,6 milijona delovnih mest, sledi pa ji Severna Amerika s 650.000 ogroženimi delovnimi mesti. Največja tveganja so prisotna v gradbeništvu, trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih.
Gibanja v Sloveniji do konca leta 2026 kažejo, da je selektivno izločanje šibkejših podjetij s trga verjetnejše kot splošna kriza podjetij. Medtem ko imajo kapitalsko močnejša podjetja koristi od odpornejšega gospodarstva, ostajajo ranljiva manjša podjetja z visokimi stroški, zlasti v gradbeništvu, trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih.
Podjetji napovedujeta, da se bo število stečajev podjetij po svetu začelo rahlo zmanjševati šele leta 2028.
