Sidranje čolnov v obalnem pasu povzroča poškodbe morskega dna. Ker se tamkajšnji organizmi obnavljajo počasi, lahko posledice posameznega sidranja ostanejo vidne vrsto let, je opozorila veterinarka Manja Rogelja. Sidranje plovil blizu obale ogroža kopalce, dodatne negativne posledice pa opažajo strokovnjaki, ki v morju redno izvajajo potope. "Čeprav se sidranje zdi kot majhen poseg, lahko na občutljivih morskih habitatih povzroči precejšnjo škodo," je opisala Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran.
Da kot vsako poletje zelo blizu obale in na območjih z občutljivim morskim dnom opažajo veliko plovil, je povedala tudi direktorica zavoda YouSea Irena Fonda. Z gladine pogosto ni vidno, da so pod plovilom organizmi pritrjeni na morsko dno in se pred sidrom ne morejo umakniti, je izpostavila. Kot je pojasnila Irena Fonda, sidro in predvsem veriga namreč na dnu naredita dolgo sled, izpulita morsko travo, pretrgata njene podzemne dele in poškodujeta organizme. Stroka med drugim opaža tudi dvigovanje sedimenta in fizične poškodbe morskega dna.
Obalni pas je eden najbolj raznolikih delov morja, pa poudarja Manja Rogelja. Kot je pojasnila, se na kamnitih grebenih vzdolž slovenske obale nahajajo številni nevretenčarji, kot so različne vrste spužev in kolonije jadranske kamene korale. Med njimi se skrivajo mnogi manjši raki, iglokožci, mehkužci in različne vrste rib. Sidranje tako lahko uniči skrivališča in življenjski prostor številnih živali.
50
metrov od zunanjega roba kopališča morajo ostati plovila
Znotraj kopalnih območij so plovila prepovedana. Ostati morajo najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopališča in upoštevati predpisane razdalje od obale, trenutno ureditev opiše Irena Fonda. Dodatne omejitve veljajo na zavarovanih območjih. V osrednjem delu Morskega naravnega rezervata Strunjan plovba in sidranje nista dovoljena. V Krajinskem parku Debeli rtič Občine Ankaran je sidranje v 200-metrskem obalnem pasu prepovedano, v najbolj varovanih delih parka Nature 2000 pa veljajo še strožji režimi, opiše.
Podžupanja ankaranske občine Barbara Švagelj je navedla, da je sidranje eden njihovih glavnih izzivov pri skrbi za morske habitate. V morskem delu parka je sidranja po postavitvi označevalnih boj manj, še vedno pa občasno zaznavajo kršitve. Kršitve se ponavljajo, saj določena plovila priplujejo v območje, vržejo sidro, kmalu pa se blizu pojavijo dodatna plovila, je opisal naravovarstveni nadzornik v krajinskem parku Jani Turk. Pred postavitvijo boj so na območju zaščitenega zaliva svetega Jerneja našteli tudi po 50 čolnov hkrati.
Opažanja o sidranih plovilih, na podlagi katerih bodo lahko odločevalcem utemeljeno predlagali rešitve, zbirajo na platformi www.zamorje.si. Zavod sicer v okviru projekta Ristanc, pri katerem med drugim sodelujejo vse štiri obalne občine, išče rešitve, kot so ustrezno umeščene privezne boje na gladini morja.
