Sanja Verovnik
Poletna turistična sezona je v polnem razmahu. Piran, Ljubljana, Bled in drugi najbolj obiskani slovenski kraji so v teh dneh polni tujih turistov, ponudniki zasebnih nastanitev pa beležijo vrhunec sezone. Prav v času največjega obiska pa v Združenju sobodajalcev Slovenije opozarjajo na težave z novo obveznostjo označevanja nastanitvenih obratov z zelenimi nalepkami. Menijo, da jih država postavlja v položaj, ko morajo izbirati med spoštovanjem gostinskega zakona in domnevnim kršenjem drugih veljavnih predpisov.
V Regionalnem odboru za Istro in Kras Združenja sobodajalcev Slovenije opozarjajo, da so ponudniki zasebnih nastanitev v večstanovanjskih stavbah pred, kot pravijo, absurdno dilemo. Če predpisane zelene nalepke ne namestijo, po njihovih navedbah tvegajo visoke globe po gostinskem zakonu, če pa jih namestijo, lahko na določenih območjih po njihovem mnenju pride do neskladja z določbami o dvojezičnosti in pravili varstva kulturne dediščine. Po njihovih besedah je problem najbolj izrazit v starih mestnih jedrih istrskih občin, kjer hkrati veljata posebna režima dvojezičnosti in spomeniškega varstva. V združenju zato ocenjujejo, da so sobodajalci ujeti v položaj, ko jih država sili v izbiro med različnimi zakonskimi obveznostmi.
"Nalepke so razburjenje povzročile že pred začetkom leta, saj jih kljub zakonski obveznosti dolgo ni bilo mogoče dobiti"
Ponekod z nalepkami sploh niso seznanjeni
V Združenju sobodajalcev Slovenije navajajo, da so ministrstvo na spornost predpisanih nalepk opozorili že pred časom, vendar njihova opozorila niso bila upoštevana. Dodajajo, da se je minuli petek na ministrstvo obrnila tudi Občina Piran, ki je po navedbah združenja v dopisu opozorila, da predpisana nalepka ni usklajena z 11. členom ustave, 3. členom Zakona o javni rabi slovenščine ter poenotenim odlokom o izvajanju dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju občin Piran, Izola, Koper in Ankaran.
Sobodajalci opozarjajo tudi na vprašanje varstva kulturne dediščine. Spominjajo, da zakon o varstvu kulturne dediščine prepoveduje nameščanje oznak, tabel, nalepk ali druge posege na objektih pod spomeniškim varstvom brez predhodnega kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot navajajo, so se glede dopustnosti nameščanja zelenih nalepk obrnili tudi na pristojno območno enoto zavoda. Tam po njihovih besedah s predpisanimi nalepkami ministrstva sploh niso bili seznanjeni, opozorili pa naj bi na nedopustnost vizualnega onesnaževanja in morebitnega poškodovanja spomeniško zaščitenih objektov. Poudarjajo, da gre za zelene nalepke za označevanje nastanitvenih obratov v večstanovanjskih stavbah, ki jih je z novim gostinskim zakonom predpisalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Za neizpolnjevanje zakonskih obveznosti zakon predvideva globe v višini več tisoč evrov, zaradi česar ponudniki opozarjajo na veliko pravno negotovost. Po njihovih navedbah so nalepke razburjenje povzročile že pred začetkom leta, saj jih kljub zakonski obveznosti dolgo ni bilo mogoče dobiti. Ministrstvo jih je sprva napovedovalo za drugo polovico januarja, njihovo obliko in vsebino pa je določilo šele konec aprila v pravilniku o pogojih glede storitev, prostorov in opreme gostinskih obratov, pravijo.
Prav tako menijo, da je bil pravilnik sprejet po skrajšanem postopku in brez obveznega poročila o javni obravnavi, pri čemer naj bi ministrstvo prezrlo številne strokovne in tehnične pripombe, med drugim tudi opozorila o morebitni diskriminaciji med različnimi ponudniki nastanitev. Ocenjujejo, da je šlo predvsem za politični manever in poskus vplivanja na razpravo o moratoriju na izvajanje novega gostinskega zakona. Dodajajo, da so na neskladnost predpisanih nalepk s pravili o rabi italijanskega jezika na dvojezičnem območju ter na vprašanja označevanja objektov pod spomeniškim varstvom predstavnike ministrstva opozorili tudi na skupnem sestanku. Kot navajajo, naj bi jim bilo odgovorjeno, da lahko o tem presodi le sodišče, kljub temu pa jih preseneča, da se sporne nalepke še vedno delijo ponudnikom nastanitev.
Kaj se dogaja z moratorijem?
Ob tem opozarjajo še na širše težave pri izvajanju nove zakonodaje. Menijo, da Slovenija še ni pripravljena na izvajanje uredbe EU o zbiranju in izmenjavi podatkov za storitve kratkoročnega oddajanja nastanitev, ki je začela veljati 20. maja letos. Po njihovih navedbah bo zaradi potrebnih sprememb zakonodaje, prenove registra nastanitvenih obratov in vzpostavitve novega informacijskega sistema potrebnega še precej časa. Kot izpostavljajo, je moral AJPES zaradi nefunkcionalnosti zakonodaje za nedoločen čas odložiti prenovo registra nastanitvenih obratov, zato se vpisi še vedno izvajajo po starem sistemu. Opozarjajo tudi, da ministrska aplikacija za kategorizacijo nastanitvenih obratov še vedno deluje po prejšnjem zakonu in pravilnikih ter da ministrstvo še ni pripravilo podlag za usposabljanje in licenciranje ocenjevalcev po novem zakonu.
Po mnenju združenja ostajajo odprta tudi vprašanja glede zbiranja soglasij etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, prav tako pa opozarjajo na določbo gostinskega zakona, ki turističnim občinam omogoča omejitev dejavnosti zasebnega oddajanja nastanitev na največ 60 dni letno. Menijo, da zakon občinam nalaga pogoje, ki jih v praksi ni mogoče izpolniti, saj za pripravo zahtevanih analiz najemnega trga ni ustreznih uradnih evidenc. Združenje ob tem spominja, da je takratni minister Matjaž Han marca ob predaji podpisov peticije napovedal moratorij na izvajanje novele gostinskega zakona, k temu pa ga je s poslansko pobudo pozvala tudi vodja poslanske skupine SD Meira Hot. Ker do moratorija po njihovih navedbah ni prišlo, ocenjujejo, da so na ministrstvu po izgubi oblasti pospešeno pripravljali manjkajoče pravilnike. Dodajajo, da je podporo moratoriju pred volitvami napovedal tudi sedanji gospodarski minister Anže Logar, podprle pa naj bi ga tudi druge politične stranke.
V združenju zato ocenjujejo, da je moratorij na izvajanje novele gostinskega zakona nujen za zagotovitev pravne varnosti in ponovne vzpostavitve zaupanja v pravno državo. Ob tem navajajo, da dejavnost zasebnih ponudnikov nastanitev skupaj s povezanimi gospodarskimi učinki po njihovih ocenah ustvari skoraj milijardo evrov gospodarske aktivnosti, medtem ko bi morebitna uveljavitev 60-dnevne omejitve dejavnosti v prizadetih občinah lahko povzročila okoli 200 milijonov evrov izpada prihodkov na ravni destinacij ter skoraj 50 milijonov evrov manj prihodkov državnega proračuna. Na odziv ministrstva še čakamo.
