Jon Knez
Slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je danes na Dunaju avstrijskemu ministrstvu za evropske in mednarodne zadeve izročil protestno noto. V njej sta izražena nestrinjanje in protest slovenskega zunanjega ministrstva v zvezi z odločitvijo deželnega parlamenta avstrijske zvezne dežele Štajerske, ki je uzakonil Dachsteinsko pesem kot deželno himno.
Ministrstvo je kot nesprejemljivo označilo besedilo deželne himne, ki del ozemlja Republike Slovenije opisuje kot "mojo drago domovino", ter izrazilo prepričanje, da tovrstna dejanja nimajo prostora v sodobni Evropi in so v nasprotju z načeli dobrososedskega sodelovanja ter medsebojnega spoštovanja. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je sporočilo, da bo imela odločitev štajerske deželne koalicije tudi negativne posledice za prihodnje odnose med Slovenijo in zvezno deželo Štajersko ter sodelovanje v skupnem odboru.
Deželni parlament na avstrijskem Štajerskem je, spomnimo, v torek sprejel predlog skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) za vključitev sporne himne Dachsteinska pesem (Dachsteinlied), ki opeva tudi ozemlje Slovenije, v zakon o deželnih simbolih. Za uzakonitev si je prizadeval predvsem štajerski deželni glavar Mario Kunasek. Uzakonitvi so nasprotovale opozicijske stranke, ki menijo, da so dobri odnosi s Slovenci pomembnejši od simboličnih politik.
Deželna vlada, v kateri sta FPÖ in ÖVP, si je sprva prizadevala himno vpisati v deželno ustavo, a je njihov poskus maja spodletel, saj v deželnem parlamentu niso zbrali potrebne dvotretjinske večine. FPÖ in ÖVP imata namreč v 48-članskem parlamentu v Gradcu večino s 17 oziroma 13 poslanci, a ta za spremembo ustave ni zadostovala. Stranki sta kmalu po spodletelem glasovanju vložili predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih s sporno himno. Za sprejetje dopolnitve v parlamentu je zadostovala navadna večina, ki so jo zagotovili poslanci vladnih strank.
Besedilo himne krši ozemeljsko celovitost Slovenije
Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije. Do prizadevanj deželne vlade za uzakonitev himne so bile kritične organizacije slovenske manjšine v Avstriji, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon. Deželna vlada sicer trdi, da želi z zapisom himne v zakon poudariti njen "simbolni pomen".
Prav tako je v zakonsko dopolnilo dodala opombo, da vključitev himne ne predstavlja nikakršnih ozemeljskih teženj do Slovenije, pač pa da med drugim poudarja "skupno zgodovinsko dediščino".
Oster odziv Slovenije
Po uzakonjenju himne je sledil oster odziv slovenskega političnega vrha. V skupni izjavi sta premier Robert Golob in predsednica Nataša Pirc Musar opozorila na nesprejemljivost te poteze, ki da z uporabo preživete simbolike spodkopava doseženo sožitje in produktivno sodelovanje. Zapisala sta tudi, da bo imelo ravnanje štajerske deželne koalicije negativne posledice za nadaljevanje dosedanjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko deželo Štajersko.
"Sprejemamo obrazložitev, da besedilo pesmi ne izraža ozemeljskih zahtev do Republike Slovenije. Kljub temu pa je referenca na slovensko ozemlje kot 'mojo drago domovino' v polnem nasprotju tako z mednarodnopravno določeno mejo kot s prizadevanji držav članic Evropske unije za oblikovanje raznolikih in vključujočih identitet, ki namesto imperialne zgodovine in nostalgičnih čustev odražajo sodobne vrednote v prihodnost usmerjenega sobivanja in spoštovanja med sosednjimi državami in narodi," sta še v skupni izjavi zapisala predsednica in premier. Da je poteza nesprejemljiva, so se odzvali tudi na zunanjem ministrstvu. Kritično se je odzval tudi evropski poslanec Matjaž Nemec iz vrst socialdemokratov.
Sporna tudi koroška himna
Odzvale pa so se tudi organizacije slovenske manjšine v Avstriji. V Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), ene od treh krovnih manjšinjskih organizacij, so zapisali, da bi morali po mnenju njihovega predsednika Valentina Inzka preveriti tudi besedila v himnah nekaterih drugih avstrijskih zveznih dežel, tudi Koroške, saj da so nekateri avtorji v pesmih zagovarjali nacistično miselnost ali pa bili celo člani Hitlerjeve NSDAP.
Ob tem so v NSKS izpostavili, da v to kategorijo spada tudi četrta kitica koroške himne (Kärntner Heimatlied oziroma Koroška domovinska pesem). Njena avtorica Agnes Millonig je namreč, kot so zapisali, pozdravila priključitev Avstrije nacistični Nemčiji leta 1938, obenem pa je bila članica NSDAP in njenega ženskega združenja (NS-Frauenschaft).
