Po pridobitvi meril za skladnost merilnikov za vse odseke bo moral dobavitelj izvesti še šolanje in integracijo v sistem policije. Ta bo po prevzemu sistema morala izvesti še testiranja, so za STA pojasnili na Darsu.
Urad za meroslovje je ta teden sporočil, da je zaključil prvo overitev merilnikov iCar5 belgijskega proizvajalca MacQ na treh od štirih odsekov, predvidenih za sekcijsko merjenje hitrosti. Urad je tako izdal potrdilo o skladnosti za merilnike na območju višnjegorskega klanca v smeri proti Novemu mestu, med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri proti Kranju ter med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane. Za območje trojanskih predorov oz. za odsek Podmilj-Ločica pa postopek še poteka.
Na Darsu, kjer so predhodno ocenjevali, da naj bi sistem sekcijskega merjenja hitrosti več kot štiri leta po prvem razpisu za izbor dobavitelja zaživel ta mesec, so za STA zdaj pojasnili, da so pogoj za prevzem sistema na strani državnega upravljalca avtocest delujoči vsi štirje odseki, za katera morajo biti izdana potrdila o skladnosti s predpisi. To pa predstavlja šele formalni pogoj, da je sisteme možno uporabljati za izvajanje uradnih meritev.
Dobavitelj, podjetje Intermatic, bo moral pred prevzemom sistema po pojasnilih Darsa izpolniti vse zahteve iz pogodbe. Med temi sta še šolanje in popolna integracija sistema merjenja v sistem policije, ki bo skrbela za izvajanje sekcijskega merjenja in izrekanje glob. "Trenutno smo v fazi, ko preverjamo, ali sistem izpolnjuje vse pogoje," so zapisali na Darsu. Ko bo Dars sistem predal v uporabo policiji, pa bo ta v testnem obdobju preverila njegovo delovanje ter delovanje vseh zalednih sistemov avtomatizirane obdelave podatkov. Šele nato bo policija lahko začela uradne meritve.
Na Darsu zagotavljajo, da bodo o začetku izvajanja sistema v praksi javnost obvestili v naprej. Sistem ne bo meril samo trenutne hitrosti vozila na eni točki, temveč njegovo povprečno hitrost na celotnem merjenem odseku. Namen po Darsovih navedbah ni kaznovanje voznikov, ampak predvsem umirjanje hitrosti in povečanje prometne varnosti.
Kot so danes izpostavili v časniku Dnevnik, pa sistem ne bo deloval v času, ko bodo na omenjenih odsekih potekala dela. Prav tako na odsekih ne bo prilagajanja sekcijskega merjenja hitrosti morebitnemu delovanju sistema dinamičnega prilagajanja hitrostnih omejitev razmeram na cesti. To je sprožilo kritike, saj da je v teh primerih nadzor hitrosti še toliko bolj pomemben.
