Minister Borut Sajovic je v odgovoru pojasnil, da ministrstvo "ne izdaja tranzitnih dovoljenj niti ne vodi evidenc o vrsti in količini obrambnih proizvodov" v primeru tranzita obrambnih proizvodov iz držav članic EU v Izrael. "Posledično ministrstvo ne odloča v postopku, ker ne prejme vloge in praviloma ni seznanjeno s količino in vrsto obrambnih proizvodov v tranzitu," je še navedel.
Sicer je bil tranzit v Izrael v tem času odobren v treh primerih, in sicer za švicarska brezpilotna letalnika na poti na servis v Izrael ter vojaško terensko vozilo, ki se je s testiranja oziroma predstavitve v Veliki Britaniji vračalo k lastniku v Izrael.
Kot zagotavlja Sajovic, Slovenija od oktobra 2023 ni izdala nobenega izvoznega dovoljenja za končnega uporabnika v Izraelu, je pa na podlagi predhodno izdanih dovoljenj v Izrael izvozila 19 kosov grobo obdelanih odkovkov za minomet v vrednosti 94.905 evrov, 203 kose grobo obdelanih ulitkov iz aluminija v vrednosti 4000 evrov in 13 brezplačnih vzorcev grobo obdelanih ulitkov iz aluminija.
Izrael je sicer tudi v obdobju pred oktobrom 2023 kršil mednarodno pravo z okupacijo Palestine kot tudi Sirije. Gaza je bila od umika izraelskih kopenskih sil leta 2005 večkrat tarča zračnih napadov ter je bila ves čas podvržena izraelski blokadi.
Zakon o obrambi, na katerega se je v poslanskem vprašanju skliceval Vatovec, v 77. členu določa, da je za vsak izvoz, uvoz ali tranzit vojaškega orožja in opreme čez državno ozemlje potrebno predhodno dovoljenje ministrstva, če ni drugače določeno z mednarodno pogodbo.
Dovoljenje se med drugim zavrne v primeru, če bi bilo ogroženo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Slovenije ali če bi se s tem pospeševalo ali omogočalo oborožene spopade v državi, ki je končni uporabnik vojaškega orožja ali opreme. Ministrstvo lahko že izdano dovoljenje tudi razveljavi.
Po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) so ZDA daleč največji izvoznik orožja v Izrael, med letoma 2020 in 2024 pa je tretjino uvoza zagotavljala Nemčija.
