Program so končali na Kongresnem trgu, kjer je zbrane v video nagovoru pozdravila predsednica republike Nataša Pirc Musar, nagovorila pa sta jih tudi ljubljanski župan Zoran Janković in varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek.
Pirc Musar je v video nagovoru med drugim dejala, da je Parada ponosa veliko več kot dogodek. "Je prostor vključujoče skupnosti, je odločno, pogumno in nujno sporočilo, da demokracija ni samo pravica večine, da odloča, temveč predvsem dolžnost družbe, da varuje dostojanstvo vsakega človeka," je dejala.
Parade ponosa so po njeni oceni povsod po svetu preizkus demokratične zrelosti družbe tam, kjer se ljudem odreka pravica do vidnosti, enakopravnosti in enakih možnosti. Drugačnost po njenih besedah "ni grožnja, temveč bogastvo". "Podpiram prizadevanja festivala Parade ponosa in vseh, ki se zavzemate za družbo, v kateri nihče ne živi v strahu, ker je to, kar je, ali ker ljubi, kogar ljubi. Kot skupnost zagovarjajmo ustavne vrednote, mir, svobodo ter demokracijo, negujmo kulturo dialoga in gradimo strpno ter pravično družbo, temelječo tudi na dostojanstvu okolja, ki nas obdaja," je še dejala.
Današnja povorka se je začela v AKC Metelkova mesto oziroma na Masarykovi cesti, nato pa se je nadaljevala po Slovenski cesti in pot zaključila na Kongresnem trgu. Kulturno-politični program na Kongresnem trgu je združil "politične in aktivistične govore, umetniške nastope, glasbo, drag, kvir kulturo in skupnostno praznovanje", so navedli v društvu Parada ponosa, ki so organizatorji festivala.
V parku Zvezda so se danes na stojnicah predstavile LGBTIQ+ in zavezniške organizacije. Po navedbah društva so pripravili prostor za srečevanje, povezovanje in praznovanje skupnosti.
Festival je letos potekal pod geslom Demokracija v naših rokah - upanje je naš upor, s katerim so opozarjali, da demokracija ni samoumevna. Zahtevali so, da jo oblast, institucije in družba varujejo za vse ljudi.
"Letošnja Parada ponosa ni le praznovanje skupnosti, ampak tudi jasno politično sporočilo o pomenu demokracije, človekovih pravic, civilne družbe, solidarnosti in odpora proti izključevanju. V času, ko so pravice LGBTIQ+ oseb, še posebej trans, nebinarnih in spolno nenormativnih oseb, vse pogosteje tarča političnih napadov, sovražnega govora in družbene polarizacije, je javna vidnost skupnosti pomembnejša kot kadar koli," so poudarili v društvu.
