Kljub izraženi volji ljudstva, ki je podprlo RTV-prispevek, se prvaki strank z desnega političnega pola s tem nikakor ne morejo sprijazniti. Denimo premier Janez Janša je na omrežju X znova napovedal podporo ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Zapisal je, da so ljudje na referendumu "podprli tisto, kar so želeli. Vlada pa je dolžna tej volji slediti. Torej bodo RTV-prispevek pač plačevali tisti, ki to želijo. Oziroma tisti, ki jim je to skupno, kot pravi Asta Vrečko. Tisti, ki jim pa to ni skupno, pač ne." Tudi predsednik DZ in Resnice Zoran Stevanović vztraja pri ukinitvi RTV-prispevka. Poudaril je, da je ravno ukinitev ena ključnih predvolilnih obljub Resnice. "Mi vsako obljubo držimo," je zatrdil v izjavi v DZ.
Ker je bil rezultat referenduma med podporniki in nasprotniki RV-prispevka skoraj enakovreden, (koalicijski) poraženci zdaj govorijo o razklanosti. Do takšne retorike pa je kritičen Dušan Keber iz iniciative Glas ljudstva: "Smo Slovenci res razklana družba, ker nismo glasovali za svojo denarnico?" Kot opozarja, si je s tovrstnim referendumskim vprašanjem privoščila populistično bližnjico oziroma "politično past, vprašanje, ob katerem bi se lahko poenotili celo najhujši politični nasprotniki. Kaj nas združi zanesljiveje kot možnost, da bomo plačevali manj?" Toda račun se ni izšel: "Zakaj ustava prepoveduje zakonodajne referendume o zakonih o davkih, carinah itd.? Ker bi ljudje, če bi jih vprašali, ali bi radi plačevali manj, razumljivo glasovali za svojo denarnico. Država pa brez javnih prihodkov ne more delovati. Pri posvetovalnih referendumih te prepovedi ni. Toda skušnjava glasovati v korist lastne denarnice ostaja povsem enaka. In prav zato je izid referenduma o RTV izjemen."
Da je dobra polovica volilcev zavrnila možnost, da bi prihranila nekaj evrov mesečno, je po Kebrovem mnenju osupljiv rezultat: "V času, ko politika računa na našo sebičnost, je polovica ljudi podprla odločitev, ki jih bo še naprej stala denarja. Ne zato, ker bi radi plačevali, temveč ker razumejo, da obstajajo dobrine, ki jih ne moremo meriti samo v evrih. Med njimi so neodvisni javni mediji in pravica do verodostojnih informacij. V tem vidim dokaz državljanske zrelosti: pripravljenost, da skupno dobro postavimo pred korist lastne denarnice."
A poraženci bitke zdaj rezultat rezultat referenduma opisujejo kot razklanost Slovenije. "Če bi vsi glasovali za svojo denarnico, bi bili čudovito enotni. Ker pa so mnogi glasovali za skupno dobro, smo razklani," cinično dodaja Keber: "Janša in Stevanović sta to 'razklanost' že izrabila za napoved, da bosta vztrajala pri ukinitvi prispevka. Čemu torej referendum? Da ljudstvo pove svoje mnenje, oblast pa mu pojasni, da ima napačnega?"
In ker je referendum o RTV pokazal, da državljani znamo razmišljati tudi onkraj lastne denarnice, Keber verjame, da bo tako tudi decembra, ko bo pred nami referendum o interventnem zakonu: "Spet nam bodo ponujali evre v naših denarnicah. Precej manj bodo govorili o milijonih, ki jih bo izgubila skupna blagajna, in o tem, kdo bo na koncu plačal račun."
