Načrti stanovanjskega sklada: 2524 stanovanj v delu, v Mariboru bo treba zgraditi dodatno krožišče

"Letos načrtujemo, da bomo v okviru lastnih projektov zagotovili začetek gradnje skoraj 1.200 dodatnih javnih najemnih stanovanj. Več kot 200 stanovanj je že v gradnji, hkrati pa bomo večjo pozornost namenili programu soinvestitorstva in javnemu pozivu za nakup stanovanj," je na novinarskem srečanju poudaril predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec.

Stanovanjski sklad RS (SSRS) je ob predstavitvi rezultatov minulega leta in načrtov za letos izpostavil obseg aktivnosti, ki potekajo v okviru treh stebrov financiranja: lastnih investicij, programov sofinanciranja in javnega poziva za nakupe. Skupno je v različnih fazah izvajanja 2.524 javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, letos pa bo v gradnji oziroma zaključevanju 1.350 stanovanjskih enot.

V Mariboru bo treba zgraditi dodatno krožišče

Med lastnimi investicijami bo sklad po besedah Remca letos uporabil 100 milijonov evrov iz lanske dokapitalizacije. Trenutno so v gradnji štiri soseske s skupno 208 stanovanji, in sicer prva in druga faza projektov v Lendavi, na Jesenicah in v Lukovici. V procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja v integralnem postopku je več večjih projektov s skupno 1.088 stanovanji, od tega jih nameravajo kar 709 začeti graditi še letos. 

Pri nekaterih projektih so bile po Remčevih besedah potrebne dodatne prilagoditve. Za kranjsko sosesko Ob Savi s 269 stanovanji so bile potrebne spremembe zaradi protipoplavnih ukrepov ter manjša sprememba OPPN zaradi uskladitve z gradnjo mostu in ceste. Pri soseski Podutik-Glince v Ljubljani s 387 stanovanji bo do zaključne faze gradnje morala Direkcija RS za vode zagotoviti še izgradnjo zadrževalnika, podobno pa velja tudi za projekt Novo Pobrežje v Mariboru s 439 stanovanji, kjer je predvidena izgradnja dodatnega krožišča. Vendar je prepričan, da je "proces pridobivanja vseh omenjenih gradbenih dovoljenj v ciljni ravnini."

V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja so še štirje projekti s skupno 199 stanovanji, in sicer v Celju, Mirni, Tržiču in Kobiljah, kjer se bo gradnja predvidoma začela še letos, je razkril Remec. "V fazi priprave pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja so dodatni štirje projekti s 143 stanovanji v Novem mestu (Podbreznik Enklava), Rogaški Slatini, Pivki in Zagorju ob Savi, pri čemer je za letos predviden začetek gradnje 63 stanovanj. Na daljši rok sklad pripravlja še štiri projekte s skupno 327 stanovanji v Novem mestu, Dragomlju, na Jesenicah in v Ljubljani."

Pomemben del letošnjih aktivnosti bo namenjen tudi programu soinvestitorstva. Iz Programa za soinvestiranje javnih najemnih in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj za obdobje 2026-2030 bo letos na voljo 50 milijonov evrov sredstev iz dokapitalizacije, dodatnih 25 milijonov evrov pa je predvidenih za javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč. Remec je poudaril, da je "cilj predvsem sofinanciranje projektov v lokalnih skupnostih, kar bi ob dodatnih posojilih SID banke omogočilo zagotovitev približno 500 novih javnih najemnih stanovanj".

Odkup stanovanj od Premogovnika Velenje

Poleg novogradenj in soinvesticij Stanovanjski sklad RS pomemben del stanovanjskega fonda krepi tudi z odkupi obstoječih stanovanj. Vlada je novembra lani potrdila projekt postopnega odkupa stanovanj Premogovnika Velenje (PV) za namen zagotavljanja javnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine. Projekt predvideva odkup približno 270 stanovanj.

Kot je pojasnil član uprave SSRS Krešo Šavrič, bo sklad stanovanja prevzel skupaj z obstoječimi najemniki, pri čemer bo v celoti spoštoval pravice in obveznosti iz veljavnih najemnih pogodb, s čimer se bo ohranil njihov dosedanji položaj.

Pojasnil je, da bodo stanovanja dolgoročno vključena v fond javnih najemnih stanovanj. Po njegovih besedah skupna vrednost prvega sklopa odkupa znaša 5,88 milijona evrov, pri čemer bo zagotovljenih pet milijonov evrov evropskih sredstev, nacionalni prispevek v višini približno 880 tisoč evrov bo zagotovil prav sklad iz namenskega premoženja. Šarič je opozoril, da je projekt pomemben del širših prizadevanj vlade za pravičen prehod premogovnih regij, saj hkrati blaži socialne posledice zapiranja premogovništva in krepi dostopnost javnih najemnih stanovanj v lokalnem okolju.