Branka Bezjak
Zgodovine naše države ne pišejo le ključni mejniki, ki so se zgodili v 35 letih, odkar smo po plebiscitu razglasili samostojno državo. Je tudi v predmetih - in to v prav posebnih, v darilih predsednikom naše države. Ta namreč spremljajo državniške obiske in imajo prav vsako svoje ozadje, zgodbo.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije so jih ob letošnji obletnici države postavili na ogled. V Cekinovem gradu v Ljubljani, kjer je matična enota muzeja, je na razstavi Darila državi na ogled 200 daril iz 57 držav sveta ter druga darila, ki so jih v svojih mandatih prejeli predsedniki Republike Slovenije. "Predsednik republike je predsednik vseh državljanov, zato smo želele pokazati, da so to darila državi in ne osebno predsedniku. Obenem predstavljamo tudi njihovo raznolikost," poudarja ena od avtoric razstave, kustosinja Irena Ribič.
Za obiskovalca je morda največje presenečenje podatek, da je razstavljenih le približno deset odstotkov vsega gradiva. V depojih treh državnih muzejev v Parku vojaške zgodovine v Pivki hranijo namreč skupaj več kot 2000 daril nekdanjih predsednikov republike. "Tam je del tega tudi na ogled, torej odprt za javnost, medtem ko je drugi del zaprt za javnost, tudi naši delovni prostori so tam," je povedala Ribičeva, ki je skrbnica daril predsednika Boruta Pahorja oziroma daril, ki jih je država prejela v njegovih dveh mandatih. Poleg nje sta soavtorici razstave še dr. Monika Kokalj Kočevar, ki je skrbnica daril iz časa Milana Kučana, in Nataša Strlič, ki skrbi za darila iz obdobja predsednikov Janeza Drnovška in Danila Türka.
Od kurenta do olimpijskih uspehov
"Daril na razstavo nismo razvrščale po njihovi materialni vrednosti, ker imajo za nas vsa enak pomen. Smo jih pa postavile po sklopih," pravi soavtorica in obenem priznava, da je vsak izbor seveda tudi nekoliko subjektiven, kaj ti je torej blizu, preprosto všeč. Zlasti darila tujih državnikov so resnično čudovita, lep porcelan, kozarci, umetniška dela priznanih avtorjev ... Predsedniki države pa nimajo le tako "visokih" obiskov in srečanj na mednarodni ravni, temveč se seveda udeležujejo tudi številnih dogodkov, odzivajo na povabila v državi.
Razstava se tako v prvi sobi začne s predstavitvijo daril, ki so jih naši štirje nekdanji predsedniki dobili od šol in vrtcev, ki so jih obiskali. Uvodoma se tako obiskovalcu odpre nenavadna zakladnica naše države z otroškimi risbicami, albumi, voščili in drugimi predmeti, ki so jih izdelali otroci. Na drugi strani sledijo darila športnikov, denimo miniatura pokala naše najboljše smučarke Tine Maze, boksarske rokavice Eme Kozin. "Šport je eden najmočnejših ambasadorjev države. Predsedniki so pogosto sprejemali športnike po velikih tekmovanjih, zato so tudi ta darila pomemben del zbirke," poudarja Ribičeva. Predsednik je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, zato so darila povezana tudi s to platjo njegovega dela.
Nič manj zanimiva niso darila slovenskih občin in lokalnih skupnosti. Denimo kurent, ki ga je Borut Pahor prejel od županje Ptuja Nuške Gajšek kot častni pokrovitelj Kurentovanja. "Vsako od teh daril predstavlja del lokalne identitete. Gre za zgodbe krajev, ljudi in tradicij, ki sestavljajo Slovenijo," pravi sogovornica. "Zlasti predsednik Pahor je znan po tem, da je zelo dostopen. On je tudi odprl predsedniško palačo za javnost ob državnih praznikih, razen ob dnevu spomina na mrtve, seveda. In zato je v njegovi zbirki tudi ogromno daril posameznikov, šol in vrtcev, občin," dodaja. Eno bolj zanimivih, nas avtorica opozori, je recimo vreča, v kateri naj bi se skrival mraz z Babnega polja. Prejel ga je predsednik Pahor ob obisku sejma Agra. Duhovita vreča z "ujeto" zimo obiskovalce vedno nasmeji. "Takšna darila kažejo neverjetno domiselnost ljudi, takšni predmeti imajo pogosto najbolj zanimive zgodbe," pravi kustosinja. Nedaleč stran je razstavljena tudi mamutova dlaka, podarjena predsedniku Milanu Kučanu, prav tako eden bolj nenavadnih eksponatov v zbirki.
Na razstavi sledijo darila raznih slovenskih društev, gospodarskih delegacij ter izseljencev, zamejcev. "Tukaj predstavljamo izbor, kar so predsedniki prejeli na obiskih v tujini od Argentine, Kanade, Avstralije ali pa ob obiskih Slovencev, ki so prišli na obisk sem k predsedniku. O tem priča na primer bumerang," ponazori. Na razstavi so na kratko predstavljeni tudi življenjepisi predsednikov, ustroj državnih institucij oziroma funkcija predsednika, popisano je delo in predsedniška palača.
Leta 2002 so prevzeli prva darila po koncu mandatov predsednika Kučana. Takrat so prav tako pripravili razstavo z izborom daril. Kasneje so prevzemali darila ostalih predsednikov v hrambo in upravljanje, saj je to nacionalna dediščina.
Darila sveta
Drugi del razstave obiskovalca popelje v svet mednarodne diplomacije. Predmeti iz 57 držav razkrivajo, kako široka je bila mreža stikov slovenskih predsednikov. V vitrini je tako ruski imperialni porcelan iz Sankt Peterburga, egiptovski mozaik, kanadski totem, venezuelski kip, moldavski spominski predmeti, ukrajinska ladjica, ikona iz Bolgarije in številni drugi eksponati.
"Pri izboru smo pazile tudi na to, da je zastopanih čim več držav. Tako lahko obiskovalec začuti, kako razvejana je bila mednarodna dejavnost slovenskih predsednikov," pojasnjuje Ribičeva. Posebno mesto ima krožnik v barvah Italije, ki ga je podaril italijanski predsednik Francesco Cossiga. Predmet je simbolno povezan z enim ključnih obdobij v zgodovini mlade države, z obdobjem takoj po osamosvojitvi. "To je eno tistih daril, ki imajo morda na prvi pogled skromno obliko, vendar izjemen zgodovinski pomen. Povezano je z mednarodnim priznanjem Slovenije in začetkom novih odnosov z našimi sosedami," poudarja avtorica razstave.
Pri pripravi projekta pa niso zajeli le preteklih predsednikov, temveč sta pomembno sodelovala tudi sedanji Urad predsednice Republike Slovenije in državni protokol. Pomagala sta pojasniti ozadje katerega od daril in postopke izročanja daril: "Pri darilih na najvišji ravni ne gre za naključja. So zelo premišljena in pogosto personalizirana. Odražajo zgodovino, kulturo, tradicijo in identiteto države, ki jih podarja." Med eksponati zato, kakor že omenjeno, najdemo torej dela priznanih umetnikov, vrhunsko obrtniško izdelane predmete, dragocene porcelanske servise. Ob nekaterih darilih so bile priložene tudi posebne razlage simbolike in pomena darila. Tako je bilo denimo pri tradicionalnem albanskem oblačilu, kjer je bila podrobno pojasnjena zgodovina vzorcev in njihovega pomena. "Darilo ni zgolj predmet. Za njimi je zgodba, sporočilo in pogosto tudi izraz spoštovanja med državama," dodaja.
Kralji, cesarji in predsedniki
Posebno pozornost obiskovalcev pritegnejo portreti kraljevih in cesarskih parov. Med njimi portret španskega kraljevega para, povezan z obiskom Boruta Pahorja v Madridu leta 2017, ko je skupaj s kraljem Felipejem VI. odprl razstavo Neue Slowenische Kunst v muzeju Reina Sofia. Na ogled so tudi portreti danskega kraljevega para, japonskega cesarskega para ter drugih visokih gostov. Ti predmeti pričajo o tem, da se je Slovenija v zadnjih treh desetletjih uveljavila kot prepoznaven sogovornik v mednarodni skupnosti. Med dragocenejšimi eksponati je tudi album fotografij, ki ga je Pahorju ob izteku mandata podaril italijanski predsednik Sergio Mattarella: "Gre za zelo osebno darilo, ki odraža dolgoletno sodelovanje in prijateljske odnose med predsednikoma."
Razstava se zaključi z darili aktualne predsednice Nataše Pirc Musar. Med njimi izstopajo kipec Džingiskana iz Mongolije, tradicionalni mongolski čevlji in torbica, izdelani posebej zanjo, ter nekaj drugih daril z njenih državnih obiskov. "Čevlji so sicer narejeni njej po meri in četudi bi jih rada nosila, se to seveda ne bi spodobilo," še pojasni soavtorica.
Na ogled je tudi video predsedničinega moža Aleša Musarja, ki razlaga o darilih, ki jih je zdaj mogoče videti v predsedniški palači. Na steni je tudi velika fotografija prenovljene pisarne, opremljene s slovenskim lesom in simbolnimi elementi, ki poudarjajo povezanost države z naravo in tradicijo. Na mizi in policah predsednice pa seveda ne manjkajo sovice vseh oblik, ki jih Nataša Pirc Musar zbira.
Poleg tega, da Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije hrani torej darila vseh nekdanjih predsednikov republike, prevzemajo tudi darila državnega sveta, pred tremi meseci so prevzeli tudi darila državnega zbora. Gre torej za pomemben del državne dediščine, ki ga ohranjajo za prihodnje generacije, še pravi kustosinja.
Nekdaj so se predsednikom podarjale tudi živali. Se to še spodobi? "Ne vem, ali so kje zapisana pravila, kaj se sme ali ne podarjati. So pa me že vprašali, ali imamo kje pod Rožnikom kakšen privez za živali. Tega seveda ni, niti česa podobnega v naši zbirki," odgovarja Ribičeva.
Naj bo torej še tako mamljivo, da bi iz čudovitih porcelanastih skodelic popili čaj, natočili vodo v vazo in vanjo dali rože, se to ne sme. Vse predmete lahko le občudujemo, ko jih muzejski delavci postavijo na ogled. In četudi je prikazanih kar 200 daril, je razstava pregledna, darila so lepo umeščena po prostoru. Na steni lahko preberemo tudi časovni trak dogodkov iz 35-letne zgodovine Slovenije. Bogata in informativna razstava. Spremlja jo tudi katalog s fotografijami in besedili o darilih ter o predsednikih in državi. "Vsako darilo nosi svojo zgodbo. Ko jih pogledamo skupaj, ne vidimo več posameznih predmetov, ampak zgodovino države," sklene Irena Ribič.
