
Roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, bodo začeli teči 30. oktobra. Zahtevo za razpis referenduma so 9. oktobra vložili sindikati. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026? Zakon, ki vsebuje rešitve za znižanje DDV za osnovna živila in del energentov, spremembo davčne obravnave nekaterih normirancev, uvedbo kapice na socialne prispevke, nižjo obdavčitev nekaterih najemnin ter nove rešitve na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Glasove zanj so prispevali v SDS, podpira ga tudi vlada. Sindikati mu nasprotujejo, zato so vložili pobudo za referendum, podprto z več kot 47.000 podpisi. Vendar je DZ sprva sprejel sklep o nedopustnosti referenduma zaradi določb davčne narave, vendar ga je ustavno sodišče razveljavilo in referendum dovolilo.
Zakon za bogate ali za razvoj?
Sindikati so nato zbrali več kot potrebnih 40.000 overjenih podpisov za vložitev zahteve za izvedbo referenduma. Njihova prizadevanja podpira opozicija. Poslanci so v razpravi s predlogom odloka o referendumu soglašali, pri vsebini zakona pa ostajajo na stališčih iz 11. maja, ko ga je DZ potrdil. Močno ga zagovarjajo v koaliciji in Resnici, v opoziciji pa mu ostro nasprotujejo. Vsi so napovedali aktivno sodelovanje v referendumski kampanji. Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je dejal, da zakon trajno niža DDV na osnovna živila, obrtnikom prinaša manj prispevkov za državo, upokojencem, ki delajo, pa polno plačo in pokojnino. Mladim prinaša pot do stanovanj, zdravnikom omogoča, da delajo, ob tem pa uvaja možnost znižanja DDV za elektriko, plin in drva ter kapico na prispevke. "To je razvojni zakon, ne zakon za bogate," je poudaril.
Bratušek: V nedeljo ste dobili prvi rdeči karton, 6. decembra boste drugega
V SDS po besedah Rada Gladka verjamejo, da se bodo volivci odločili za vizijo Slovenije, ki spodbuja delo, podjetnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta. Da zakon nikomur nič ne jemlje, po besedah Janeza Žaklja menijo v skupini NSi, SLS in Fokus. Demokrati za zakonom stojijo zaradi konkretnih rešitev, ki jih prinaša ljudem in gospodarstvu, je dejal poslanec Dejan Zakrajšek. Tudi v Resnici po navedbah Nedeljka Todorovića verjamejo, da bodo državljani na referendumu glasovali za, saj zakon ne odvzema, temveč daje. Nasprotno menijo v opoziciji. "V nedeljo ste dobili prvi rdeči karton, 6. decembra boste dobili drugega," je dejala Alenka Bratušek (Svoboda). Z Darkom Ratajcem iz SD sta opozorila na to, da vlada ni navedla finančnih posledic in jih ni vključila v aktualna proračuna. Da zakon ni popravek, ampak poseg v družbeni dogovor, ki se je ustvarjal več kot 30 let in bi zahteval temeljito razpravo in socialni dialog, pa je ocenil Vladimir Šega iz Levice.





