
V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli gostujočo razstavo Divja sedemdeseta na Koroškem. Poučna zgodovinska razstava s fotografskim, predmetnim, predvsem tiskovine, in video gradivom dokumentarno pripoveduje zgodbo "burnega dogajanja pred pol stoletja, ki je predvsem avstrijski javnosti razkrilo nesmisel politike, ki je omejevala pravice koroških Slovencev," je ob odprtju povedal udeleženec tedanjih dogodkov Jan Oswald.
Zlovešče stopnjevanje pritiska
V sedemdesetih letih minulega stoletja se je pritisk na manjšino v Avstriji zlovešče zaostroval. Toda predvsem mladi koroški Slovenci so se uprli z različnimi akcijami, z dvojezičnim dopolnjevanjem samo nemških javnih napisov, s plakatnimi akcijami, demonstracijami, publicistiko.

Tako se je leta 1976 oblast spomnila preštevanja manjšine. Ampak je to zavoljo bojkota koroških Slovencev povsem spodletelo. Rezultati s bili neuporabni, saj so na Dunaju, kjer so demokratični Avstrijci podprli boj koroških Slovencev, našteli več pripadnikov manjšine kakor na Koroškem. Leta 1972 se je zgodil notorični tafelsturm, ko so nemško nacionalni Korošci ruvali in uničevali dvojezične krajevne table na južnem Koroškem. Napoved tega preganjanja je bila leta 1970 uradna proslava 50-letnice koroškega plebiscita, ki jo je zaznamoval "hud nemški nacionalistični naboj", se je v nagovoru blizu 50 obiskovalcem še spominjal Oswald.
Navdih pri pariških študentih
Povedal je, da je mlade koroške Slovence v njihovih akcijah navdihoval študentski protest, predvsem iz leta 1968 v Parizu: "Kajti naši uradni predstavniki iz manjšinskih institucij so do tedaj na zatiralne ukrepe reagirali zgolj medlo, kvečjemu s kakšno noto ali memorandumom, kakor ob ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem leta 1959."

Rodil se je torej povsem drug tip konfrontacije, ki je požel simpatije in solidarnost po vsej demokratični Avstriji, Tudi mladi koroški Slovenci so podrli emancipatorna gibanja v Avstriji in tudi v Sloveniji, denimo mirovništvo in protiavtoritarnost. Oswald je dodal še, da se je narodnostno vprašanje na Koroškem v zadnjem času res nekoliko umirilo: "Toda ne povsod, sploh pa ne v represivnih aparatih države, zlasti v vojski in policiji. O tem priča tudi lanskoletna policijska racija zoper protifašistične mlade koroške Slovence in njihove prijatelje pri Peršmanu."
Proti klerikalizaciji in germanizmu
Spregovoril je še soavtor oziroma eden od štirih kuratorjev dvojezične razstave - poleg Vide Obid, Avgusta Brumnika in Janka Malleja - Mirko Messner.
"Duhovni okvir našega mladinskega gibanja na Koroškem je počival na izkušnji plebiscita in partizanskega odpora med drugo svetovno vojno. Absolventi slovenske gimnazije v Celovcu, ki je bila v učiteljskem in vzgojiteljskem kadru zaradi imigrantstva iz Jugoslavije močno obremenjena z belogardizmom, smo bili soočeni z dvema težavama. Prvi je bil klerikalizem v naših vrstah. V nasprotovanju klerikalizmu nam je med drugimi zelo pomagal tudi tedanji mariborski škof Vekoslav Grmič. Druga težava pa je bila seveda germanizacija," je povedal Messner.
Uspešno manjšinsko osveščanje
Absolventi so leta 1970 začeli izdajati časopis Kladivo, ki ga je deželni glavar skušal prepovedati, in ustanovili Komite socialnih srednješolcev za pravice koroških Slovencev. Ta je imel med drugim člane iz socialdemokratskih, komunističnih in tudi katoliških krogov. Članico Evo Konrad, ki je v društvu zastopala katoliško delavsko mladino, so zavoljo tega celo odpustili, in se je morala preseliti s Koroške na Nižjeavstrijsko. "Naša zavezništva so tako pomagala tudi k razgaljanju diferencij znotraj avstrijske družbe. Vsekakor pa smo uspešno ekstrapolirali slovensko manjšinsko vprašanje v avstrijsko družbo, ki do tedaj ni vedela skoraj nič o kratenju naših pravic," je ocenil Messner.
Razstava bo v Mariboru na ogled septembra in oktobra. Junija so si jo lahko ogledali že v Novi Gorici, pa tudi v italijanski Gorici. Prva postavitev je bila lani na avstrijskem Koroškem, v Šentjanžu v Rožu in nato še v Celovcu. Ustvarjalci upajo, da bo morda še letos na ogled tudi v Ljubljani.
Boris Jaušovec





