Skladno s predlogom zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) bi splošne zadeve, o katerih prav tako odločajo specializirani sodniki za kazenske zadeve, dodelili drugim sodnikom. "To pomeni, da se bodo časi reševanja kazenskih zadev še podaljšali," je v izjavi za medije poudaril Damjan Orož. "To za obtoženca pomeni najmanj poseg v pravico do sojenja v razumnem roku, pa ne samo zanj, tudi za oškodovanca, denimo za žrtev posilstva, ki že tako trpi, ko čaka na pravico," je komentiral.
Za odločanje o pritožbi zoper odločitev Specializiranega sodišča, ki ga predvideva predlog, ne bo več pristojno eno izmed štirih višjih sodišč, kot je danes, temveč zgolj Višje sodišče v Mariboru, ki pa je po besedah Oroža kadrovsko več kot pol manjše sodišče. Zaradi koncentracije vseh pritožb v teh izjemno zahtevnih zadevah le na enem mestu bo to po oceni predsednika "gotovo negativno vplivalo na čas reševanja zadev, in to prav teh zadev, katerih reševanje želi vlada sedaj utemeljeno pospešiti".
Orož: Rok ruši stabilnost sodnega sistema
Vrhovno sodišče ima resne pomisleke tudi glede načina in predvsem roka ustanovitve novega Specializiranega sodišča. To naj bi začelo delovati že 1. januarja 2027, torej na dan, ko se začne obsežna reorganizacija celotnega prvostopenjskega rednega sodstva skladno s sodno reformo, ki jo je sprejela prejšnja vlada. "Takšen rok enostavno ni realen in ne zagotavlja urejenega ter nemotenega prehoda. Še več, takšen rok ruši stabilnost sodnega sistema, še posebej pa kazenskega sodstva," je bil kritičen.
Poudaril je, da manjka prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodišče kadrovsko, organizacijsko in tehnično pripravilo na delo. "To je tako, kot da bi ustanovili podjetje in pričakovali, da bo isti dan začelo na polno proizvajati, prodajati in tudi že prodalo," je povedal.
Varovana mora biti neodvisnost sodstva
Vrhovno sodišče je zelo zadržano tudi do posebnega neposrednega poročanja predsednika Specializiranega sodišča državnemu zboru. Pri tem morajo biti namreč varovani neodvisnost sodstva in ustrezno razmerje med vejami oblasti.
"Tudi po sprejemu zakona o Skoku bodo ostali isti problemi, ki so cokla sedanjim postopkom," je izpostavil Orož. Pri tem je omenil problem izločanja sodnikov in neprestanega predodeljevanja zadev novemu sodniku zaradi izločitve nedovoljeno pridobljenih dokazov ter problem vročanja in zagotavljanja prisotnosti obtoženca na glavni obravnavi.
Sodni postopki, ki jih naslavlja predlog zakona o Skoku, so izjemno zahtevni in tudi dolgotrajni, je povedal Orož, zato iskanje rešitev v sodstvu podpirajo. Meni pa, da bi bilo treba ustrezno spremeniti zakon o kazenskem postopku, ki je zastarel, in ne omogoča več ustreznega odziva na sodobni kriminal.
Je pa Orož dejal, da se ne oglaša, ker bi oporekal legitimnosti zakona, vendarle si želi, da bi nekatere zakonske rešitve ponovno premislili. Omenil je še, da so bili s predlogom zakona o Skoku obveščeni tik pred zdajci, šele dan pred sejo vlade, na kateri so predlog potrdili.
