"Predlagani zakon ne bo okrepil boja proti korupciji, temveč bo oslabil strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve." S temi besedami sta se na predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, katerega besedilo je bilo včeraj potrjeno na vladi, odzvala vrhovno državno tožilstvo in specializirano državno tožilstvo (SDT).
Obe instituciji opozarjata, da predlog zakona ne prinaša rešitev, ki bi dejansko izboljšale pregon korupcije in organiziranega kriminala. Namesto vsebinske reforme po njuni oceni predvsem reorganizira SDT v nov organ StKOK ter posega v sistem imenovanja in ocenjevanja državnih tožilcev.
Vrhovno državno tožilstvo je ob tem ostro kritično tudi do same priprave zakona. Navaja, da je nastajal brez vključitve strokovne javnosti in organov, ki jih spremembe neposredno zadevajo, hkrati pa naj bi ga vlada sprejemala po nujnem zakonodajnem postopku, čeprav po njihovem mnenju za to niso izpolnjeni pogoji.
Ministrovo imenovanje tožilcev
Po njihovem mnenju zakon presega deklarirani cilj učinkovitejšega boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Poleg reorganizacije namreč spreminja tudi sistem imenovanja vseh državnih tožilcev. Ena od pomembnejših sprememb je, da minister pri oblikovanju predlogov za imenovanje tožilcev ne bi bil več vezan na mnenje državnotožilskega sveta. To po oceni tožilstva pomeni sistemsko slabitev strokovne neodvisnosti tožilstva in več možnosti za politični vpliv na kadrovske odločitve.
Na tožilstvu sicer priznavajo, da je glavni problem slovenskega kazenskega pregona predolgo trajanje postopkov. Vendar menijo, da reorganizacija sama po sebi tega ne bo odpravila. Za učinkovitejši pregon bi bila po njihovem potrebna predvsem temeljita prenova Zakona o kazenskem postopku, saj bo novi StKOK še naprej deloval na podlagi skoraj nespremenjene procesne zakonodaje.
Posebej opozarjajo tudi na spremembe pri imenovanju vodstva nove institucije. S preoblikovanjem SDT v StKOK bi prenehali mandati sedanjemu vodstvu SDT, način imenovanja vodje in njegovih namestnikov pa bi se bistveno spremenil. Pri tem bi pomembnejšo vlogo dobila vlada in državni zbor, generalni državni tožilec pa bi bil iz postopka izključen.
Potreba je razprava
Podobno ocenjuje tudi SDT. Kot poudarjajo, novi organ ne bo dobil bistveno širših pristojnosti od sedanjega SDT, saj bo še naprej obravnaval korupcijska kazniva dejanja, organizirani kriminal in najzahtevnejše oblike gospodarskega kriminala. Po njihovem mnenju zakon zato ne predstavlja vsebinske reforme pregona, temveč predvsem organizacijsko preoblikovanje. Prav tako opozarjajo, da spremembe preiskovalnega postopka ne pomenijo uvedbe prave tožilske preiskave, saj bodo ključna preiskovalna dejanja še naprej potekala pod nadzorom sodišča.
Na SDT menijo, da bi bilo za hitrejši pregon nujno spremeniti procesno zakonodajo, pristojnosti policije in tožilstva v predkazenskem postopku ter ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov in izločanja dokazov. Brez teh sprememb se po njihovi oceni čas od zaznave kaznivega dejanja do pravnomočne sodbe ne bo bistveno skrajšal.
Vrhovno in Specializirano državno tožilstvo zato pričakujeta, da bo zakon obravnavan po rednem zakonodajnem postopku. Menita, da bi moral biti tako pomemben poseg v organizacijo državnega tožilstva predmet široke strokovne razprave, saj predlagane spremembe po njuni oceni ne bodo bistveno okrepile pregona najtežjih oblik kriminalitete, lahko pa vplivajo na neodvisnost in delovanje celotnega tožilskega sistema.
