Slovesnosti v predsedniški palači v počastitev 80. obletnice konca 2. svetovne vojne so se udeležili tudi partizani, ki so branili domovino in soustvarili temelje svobodne države.
Predsednica republike je zvezi podelila zlati red za zasluge za izjemne zasluge pri ohranjanju zgodovinskega spomina, za odpor in obstoj slovenskega naroda ter za dolgoletno skrb za vrednote boja proti fašizmu in nacizmu, solidarnosti, domoljubja in miru. Zveza namreč nadaljuje poslanstvo ohranjanja vrednot, za katere so se borili partizani in partizanke.
Zveza, katere začetki segajo v leto 1948, si prizadeva, da bi v Sloveniji trajno povezali vrednote, ki so ji dajale zmagovito moč v zgodovinskih preizkušnjah, še posebej v 2. svetovni vojni, je zapisano na spletni strani zveze. Ima status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in vojnih grobišč. Z več kot 30.000 člani je ena najštevilčnejših civilnodružbenih organizacij v Sloveniji.
V utemeljitev odlikovanja so zapisali, da ustanovitev zveze med drugim kaže, da so območje takratne Jugoslavije ob pomoči zavezniških sil skoraj v celoti osvobodili domači partizani. Dodali so, da sta bila temeljna namena združevanja nekdanjih partizanov, aktivistov Osvobodilne fronte, aktivnih podpornikov osvobodilnega gibanja, udeležencev odpora proti okupatorju zunaj Slovenije in žrtev okupatorskega nasilja povezovanje in sodelovanje pri obnovi in razvoju domovine ter njenem neodvisnem in svobodnem delovanju.
Vse to je zveza presegla, saj je svoje poslanstvo in delovanje razširila na širše domoljubne vsebine in uveljavljanje vrednot narodnoosvobodilnega boja. Zveza skuša s konstruktivno in kritično mislijo ter predlogi aktivno sodelovati v družbenem prostoru ter v odnosu do državnih organov in drugih organizacij, so navedli.
"Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije je pri svojem dolgoletnem poslanstvu skrbela za vojne sirote in otroke padlih udeležencev druge svetovne vojne, prizadevala si je za različne oblike pomoči in pravice članstva, organizirala je številne spominske slovesnosti in skrbela za spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja," so spomnili v obrazložitvi.
Ob tem si po navedbah iz obrazložitve prizadeva ohranjati in utrjevati spoštljivi spomin na boj slovenskega naroda med drugo svetovno vojno proti fašizmu in nacizmu, utrjevati narodno samozavest, domoljubje in pokončno držo v mednarodnih odnosih.
"Zveza je zmogla preseči boleče rane preteklosti in je večkrat obsodila izvensodne poboje, ki so jih po maju 1945 izvršile jugoslovanske oblasti. Hkrati se je zavzela za pomiritev in poudarila pomen neselektivnega obravnavanja zgodovine, vloge narodnoosvobodilnega boja ter odnosa do vseh vojnih in povojnih žrtev," so zapisali.
V utemeljitvi so dodali še, da nikoli ne smemo pozabiti tragičnih dogodkov, povzročenega trpljenja in gorja iz časa druge svetovne vojne. "Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije je spoznala večplastnost in kompleksnost okoliščin in dogodkov naše polpretekle zgodovine, izkazala sočutje, izrazila obžalovanje in pomen pomiritve. V preteklih skoraj 80 letih je pustila nepozaben pečat pri ohranjanju spomina na pomembne dogodke slovenske zgodovine," so še poudarili.
Prva polovica meseca maja pred 80 leti je, tako kot drugod po Evropi, prinesla konec druge svetovne vojne tudi Slovencem. Ljubljano so osvobodili 9. maja, dan prej Maribor. Konec vojne je vplival na velike družbene in politične spremembe, ki so vztrajale vse do osamosvojitve leta 1991.
Nova Slovenska zaveza nasprotuje odlkovanju
Zoper podelitev zlatega reda za zasluge Zvezi združenj borcev za vrednote NOB pa protestirajo v Novi Slovenski zavezi, saj menijo, da predsednica s podelitvijo odlikovanja "žal ohranja in poglablja narodni razkol na Slovenskem". Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se namreč v teh dneh spominjajo "največjega pomora Slovencev v zgodovini, ki se je zgodil pod krinko NOB, ko so komunisti izvedli revolucijo in nasilni prevzem oblasti, ki so jo vzdrževali vse do demokratičnih sprememb leta 1990".
