Gre za prvi primer smrti zaradi malarije v Sloveniji, poroča spletni portal 24ur.com. Hkrati dodajajo, da so na infekcijski kliniki UKC Ljubljana v začetku leta zaznali nenavaden porast primerov malarije, predvsem pri osebah, ki so se vrnile iz tropskih in subtropskih območij.
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je bilo samo leta 2024 po svetu zabeleženih 282 milijonov primerov okužb z malarijo, umrlo je 610 tisoč ljudi. Ob tem dodajajo, da je bilo predlani kar devet milijonov več primerov kot leto pred tem.
Nijz poroča, da so otroci, mlajši od pet let, najbolj ranljiva skupina, ki jo prizadene malarija, saj je kar 70 odstotkov smrti zardi malarije v tej starostni skupini. Pojavlja se v skoraj v vseh državah podsaharske Afrike, v nekaterih deželah srednje in južne Amerike, v državah Bližnjega vzhoda, osrednje, južne in JV Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih.
Dodajajo, da malarijo letno preboli okoli 30.000 potnikov, ki potujejo na področja, kjer se malarija pojavlja. Najvišje tveganje za pojav bolezni pa imajo potniki, ki brez protimalarične zaščite potujejo po državah zahodne in osrednje Afrike ter nekaterih otokih Tihega oceana.
Kako hitro zbolimo?
Malarija je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo paraziti – plazmodiji. Slednje na človeka s pikom prenašajo okužene samice komarjev Anopheles. Za to vrsto komarjev je značilno, da pikajo zvečer in ponoči, saj so najbolj aktivni od mraka do zore. Pogosto jih ne opazimo, ker so majhni in skoraj neslišni. Privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izraziti vonji (parfumi, losjoni, mila). Tveganje za okužbo se lahko razlikuje glede na letni čas, najvišje je ob koncu (ali kmalu po) deževnem obdobju.
Bolezen se lahko pojavi najhitreje v 7 dneh po piku okuženega komarja, pri nekaterih oblikah malarije pa se lahko bolezenski znaki pojavijo tudi več mesecev po okužbi.
Samice komarjev, ki prenašajo bolezen, se s parazitom okužijo ob piku okuženega človeka. Malarija se ne prenaša neposredno iz človeka na človeka.
Malarija je bolezen, ki se lahko kaže s številnimi kliničnimi znaki. Ne moremo je potrditi ali izključiti samo na podlagi kliničnih znakov, potrebna je laboratorijska potrditev. Najznačilnejši je pojav visoke vročine, ki jo ponavadi spremljata mrzlica in potenje. Lahko so prisotne tudi bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, prebavne težave, kašelj, zlatenica in motnje zavesti. Nekatere oblike malarije se lahko ponavljajo. Malarija je lahko še posebej nevarna za majhne otroke, nosečnice, bolnike z oslabelim imunskim odgovorom, osebe brez vranice ter za bolnike s kroničnimi obolenji.
Zaščita pred malarijo temelji predvsem na uporabi osebne zaščite pred piki komarjev in preventivnega jemanja protimalaričnih zdravil (antimalarikov).
