Policijski sindikat Slovenije (PSS) je na ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza naslovil pobudo za spremembo pristojnosti Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki deluje v okviru Specializiranega državnega tožilstva (SDT). Pobuda prihaja v času, ko vlada pripravlja reorganizacijo SDT in nov sistem pregona organiziranega kriminala ter korupcije - gre za zakon o Skoku. Sindikat predlaga, da se ob tej reformi spremenita tudi Zakon o državnem tožilstvu in Zakon o kazenskem postopku, ki določata pristojnosti posebnega oddelka.
Po mnenju PSS je zdajšnja ureditev preširoka, saj posebni oddelek policiste obravnava že zaradi njihovega statusa, tudi kadar očitano kaznivo dejanje ni povezano z opravljanjem policijskega dela. Predlagajo, da bi bila njegova pristojnost vezana na naravo dejanja in ne zgolj na poklic osumljenca.
Po njihovem predlogu bi posebni oddelek še naprej preiskoval zlorabe policijskih pooblastil, korupcijo, policijsko nasilje, nezakonito uporabo službenih sredstev ali informacij ter druga kazniva dejanja, storjena pri opravljanju službe ali v neposredni povezavi z njo. Če pa bi policist kaznivo dejanje storil izključno v zasebnem življenju in njegov službeni položaj pri tem ne bi imel nobene vloge, bi primer obravnavalo krajevno pristojno državno tožilstvo po enakih pravilih kot pri drugih državljanih. V primeru morebitnega konflikta interesov pa bi bilo pristojnost mogoče prenesti na drugo državno tožilstvo.
PSS ob tem poudarja, da evropski standardi zahtevajo neodvisno in učinkovito preiskovanje zlorab policijskih pooblastil, ne pa tudi tega, da bi moral posebni oddelek obravnavati vsako kaznivo dejanje policista zgolj zaradi njegovega poklica. Pri tem se sklicuje tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Matko proti Sloveniji, v kateri je bilo ugotovljeno, da država ni zagotovila učinkovite in neodvisne preiskave domnevnega policijskega nasilja med aretacijo.
Sindikat predlaga tudi večjo uporabo možnosti zavrženja ovadb zaradi majhnega pomena dejanja, poravnavanja in odloženega pregona pri manj pomembnih kaznivih dejanjih ter večjo preglednost dela posebnega oddelka z ločenim poročanjem o številu zavrženih ovadb, obtožnih aktov, obsodilnih in oprostilnih sodb, izrečenih sankcijah ter trajanju postopkov. Po njihovem bi bilo tako mogoče oceniti, ali Posebni oddelek svoje zmogljivosti res namenja najtežjim zlorabam policijskih pooblastil.
PSS ob tem poudarja, da njihov predlog ni namenjen zmanjševanju odgovornosti policistov ali omejevanju neodvisnega nadzora nad njihovim delom. Nasprotno, menijo, da bi se posebni oddelek tako lahko bolj osredotočil na najtežje primere zlorabe policijskih pooblastil, medtem ko bi se kazniva dejanja iz zasebnega življenja policistov obravnavala po enakih pravilih kot pri vseh drugih državljanih.
