Ko sistem omogoči, da moč upravljanja družbe prevzamejo ljudje brez visokih moralnih standardov, ki niso pravični, pošteni, iskreni in zaupanja vredni, se v ljudeh sproži občutek, da nasprotovanje nima učinka. To je naučena nemoč. Sproži se naravni mehanizem varčevanja z energijo. Telo se prilagodi. Um poišče razlago in opravičilo za pasivnost.
To je sodobni mehanizem pasivizacije ljudstva, ki močnim zagotavlja še več moči: dovolj, da vzdržujejo in oblikujejo sistem po svojih potrebah. Sistem, ki omogoča zlorabo moči brez nadzora tistih, ki so jim to moč podelili.
Ni težava v sedanji politični garnituri. Težava je v sistemu in njega je treba spremeniti. Največja težava je, da ga zdaj lahko spremenijo le tisti, ki nimajo interesa za njegovo spremembo. A prostovoljnega odrekanja moči zgodovina skoraj ne pozna. Treba bo izbrati drugo pot, najti drug način.
Pot, ki zagotavlja, da je moč politikov začasna, pogojna in odpoklicljiva. Moč, ki jo je možno vrniti izvornim nosilcem moči – članom skupnosti. Politiki nimajo izvorne moči. Dali smo jim moč, ker smo jim zaupali, da bodo izpolnili svoje obljube. Takoj ko začnejo delati drugače, morajo to moč vrniti.
Sistem ne sme volivcem podeliti moči le za nekaj ur na volilni dan, nato pa jih za štiri leta spremeniti v neme opazovalce zlorabe njihove lastne moči. Namesto naučene nemoči se mora v nas zgoditi pravična jeza. Upor. Zahteva po vrnitvi moči, ki je izvorno naša. Politikom smo posodili le del te moči. Nismo jim je podarili.
Ivan Soče, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
