Veliko se razpravlja o odstotkih narodnega proizvoda (nad 2 % BDP), namenjenega orožju, hkrati ko se obžaluje desetine milijonov smrtnih žrtev druge svetovne vojne. Staro zlo se pozablja?
Zahodni svet, ki je bil prej stoletja nosilec kolonializma in imperializma, sedaj priganja tudi male države, da se vključijo v novo oboroževalno tekmo. Proti komu?
Namen je razviden: obdržati stari, a izgubljeni civilizacijski primat.
S kakšno modrostjo naj mala Slovenija v takih okoliščinah normalno preživi in upraviči žrtvovanje lastnih prednikov? Zanašanje na zavezništva se izkaže za prevaro spričo neuresničene razmejitve na morju. Mednarodne arbitražne razsodbe ni mogoče uveljaviti, marveč pride od zaveznikov nasvet, naj se državi o meji dogovorita sami. Mednarodno pravo ne zagotavlja pravičnosti! Niti s težkim orožjem se Slovenija ne bi mogla obvarovati pred morebitnimi zlimi nameni močnejših sosed, ne glede na zavezništvo.
Eno od izhodišč je opazila in v časopisu Delo omenila gospa Sonja Lokar: "Potrebna so torej mirovniška dejanja, ki ustavljajo vojne, preprečujejo nove vojne, in potrebna je priprava ljudi na to, da se organizirano uprejo, če pride do neizzvane agresije." Tu je strnjeno zajeta kombinacija mirovništva, diplomacije in upora; ne gre za nadležen pacifizem. Ključna je priprava ljudi!
Slovensko ljudstvo ima k sreči podzavestne v tisočletjih pridobljene izkušnje, ki bi se kratko lahko povedale s prispodobo: če te zver neprežvečeno požre, ne dopusti, da te tudi prebavi! To modrost je v svojem času zapisal švicarski politični modrec Rousseau ter jo tu in tam priporočal drugim.
Slovenija je na zemljepisnem prepihu, koder so se tisočletja premikala krdela raznih bojevitih ljudstev. Neoboroženi staroselci, zaposleni z obdelovanjem zemlje, se pustolovskim prišlekom niso mogli učinkovito upirati. Raje so jih začasno gostili, se jim navidez podredili, čakali na njih izroditev, opešanje in ugasnitev.
Modrost je delovala, kajti slovensko ljudstvo je kljub težkim preizkušnjam preživelo. Nekateri od prišlekov so prepoznali vrednote takega načina življenja staroselcev, se prilagodili, pozabili na staro poreklo in postali Slovenci. Današnja raznolika krvna in genetska slika slovenskega prebivalstva tak zgodovinski potek potrjuje.
Je dandanes drugače? Najbrž ne. Vemo za še žive Slovence, ki so doslej na svojem pragu preživeli pet držav. Če bi se kakšna soseda ali druga sila danes namenila zasesti del slovenske zemlje, bi prvega bojnega udara ob današnji mehanizirani oborožitvi ne bilo mogoče zadržati na sami meji – oziroma bi v primeru frontalnega spopada nastale nevzdržne človeške žrtve s požganimi vasmi in mesti. Težišče odpora kaže prenesti na nadaljnje aktivnosti: vseljudski odpor na začasno zasedenem ozemlju. Ne dati zveri, da te prebavi!
Za ta namen so nujne nekatere predpostavke, na primer:
- za odpor usposabljati vse prebivalstvo, vsakogar za ustrezna življenjska opravila;
- enotnost ljudstva, odpadništvo pomilovati;
- doseči samopreskrbo s hrano, energijo, zdravili ...;
- za vojaško dejavnost in civilno zaščito že v miru usposobiti čim več ljudi;
- proizvajati lastno oborožitev in vojaško opremo.
Klen Slovenec ne pomišlja na evakuacijo; kvečjemu začasno lokalno prikritje za čas bojevanja. Bežijo ljudje nečiste vesti. Večina zavednih je trdoživa in odporna. Lastnosti, kakršne agresorja spravljajo v obup, zaradi česar naposled omaga. Slovensko ozemlje tudi ne dopušča, da bi agresor uporabil več bojnih sil, kot jih za skupni odpor zmore zbrati Slovenija sama, zato razmerje bojnih moči dela v prid branilcev.
Trenutna vladna napoved za poviševanje odpornosti ljudstva in države je prava, z opombo, da naj bo 30.000 izurjenih borcev začetna moč, nakar se število stalno zvišuje do polne zmogljivosti. Drugo prebivalstvo se načrtno usposablja za druga odporniška opravila.
Naborniška vojska je ob enaki učinkovitosti dokazljivo cenejša od poklicne. Poleg tega se s skupnim domoljubnim ozaveščanjem mlajšim rodovom nakazuje skupni življenjski smisel, kjer optimizem odganja depresivno pobitost ali samomorilne misli.
Prava domoljubna in rodoljubna vzgoja je daleč od militarizma in pacifizma, saj vsem dopušča možnost raznih oblik umetniškega, kulturnega, znanstvenega in drugačnega udejstvovanja.
Sodobni droni (troti) so stokrat cenejši od tankov, a jih učinkovito onesposobijo. Odporniško bojevanje bo zato potekalo drugače, za kar je manj pomembna višina izdatkov, marveč bo štel pravi izbor cenejših orožij, ki uspešno onemogočajo mehanizirane oklepnike.
Zakaj razglabljati o teh vprašanjih? Zato, ker današnje namnoženo človeštvo doživlja podnebne spremembe, posledica teh pa so množice beguncev, ki si bodo iskali prostor tam, kjer bo mogoče preživeti. Neodporne, šibke države bodo prve, so že, žrtve teh procesov.
Ivan Lah, Ljubljana
