Kot temeljne vrednote je izpostavila svobodo, demokracijo, enakost, pravno državo in človekove pravice. "Kot predsednica Republike Slovenije imam skupaj z vami (...) odgovornost, da vsak dan varujem in uveljavljam vrednote, zapisane v ustavi. Tako bo tudi v prihodnje. Kot bo v prihodnje ostala tudi moja zaveza, da ne bom tiho, ko slovenska zunanja politika ne bo skladna z ustavnimi vrednotami naše države," je Nataša Pirc Musar dejala v nagovoru diplomatskemu zboru, ki je potekal za zaprtimi vrati.
Nanizala je več pohval na račun slovenske diplomacije v svetu in njenih dosežkov, izrazila pa je tudi nekaj kritik, predvsem v luči potez trenutne vlade. Pri tem je omenila nasprotovanje kandidaturi nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel.
Slovenija je s tem po mnenju predsednice "zamudila priložnost za zasedbo visokih položajev v mednarodnih institucijah", takšnih priložnosti pa "za nas ni prav veliko". Kot neskladno z vrednotami delovanja Slovenije v mednarodnih odnosih je ocenila najavo tesnejših stikov predsednika DZ Zorana Stevanovića z rusko dumo in njegov četrtkov sprejem predsednika parlamenta Republike Srbske, preden bi sprejel predstavnike skupščine BiH.
Dejala je, da gre za "pošiljanje napačnega sporočila v svet". "Pri takem odnosu do ustavnih vrednot v zunanji politiki Slovenije ne morem sodelovati. To ni zunanja politika, ki je v interesu naše države," je predsednica dodala v govoru, ki so ga posredovali iz njenega urada.
Prihaja zahtevno leto za diplomacijo
V neskladju z vrednotami slovenske zunanje politike je po njenem tudi "nasprotovanje tisti zunanji politiki EU, ki v ospredje postavlja človekove pravice in dostojanstvo". "Slovenija je članica EU in je s tem sprejela tudi njene temeljne vrednote svobode, demokracije, enakosti, pravne države, človekovih pravic in dostojanstva," je dodala.
Posredno se je odzvala tudi na besede premierja Janeza Janše, ki je v četrtek v nagovoru diplomatom dejal, da zunanjo politiko vodi vlada in da je samo to uradna politika Slovenije. "Ne želim polemizirati o tem, kdo ima pristojnosti voditi zunanjo politiko. Te pristojnosti so določene z ustavo in zakonom. Želim pa jasno povedati, da pristojnost za odločanje ne pomeni imunitete pred javno presojo," je dejala.
Predsednica, ki podpisuje ukaze o imenovanju novih veleposlanikov, je napovedala, da bo naslednje leto zahtevno za slovensko diplomacijo, saj bo nove vodje dobilo 19 diplomatsko-konzularnih predstavništev. Dejala je, da izbira ne bo lahka. "Poznate me in veste, da nameravam pri tem dejavno sodelovati," je dodala. Izpostavila je tudi izjemno pomembno vlogo veleposlanikov v sosednjih državah in pomen dobrososedskih odnosov, ki "niso samoumevni, temveč so rezultat stalnega političnega dialoga".
Kaj so prioritete?
Kot prioritetna področja je med drugim omenila EU in zvezo Nato, srednjo Evropo, Zahodni Balkan in širitev unije. Pohvalila je delovanje Slovenije kot nestalne članice v Varnostnem svetu ZN v letih 2024 in 2025 in tudi v tej luči ocenila, da je "multilateralizem za male države eksistencialnega pomena".
Pirc Musar je ob tem poudarila, da ima "v Sloveniji še vedno precejšnjo težo prepričanje, da se slovenska pot in pogled na svet končata s članstvom v čezatlantskih institucijah". Tak pogled je bil po njenem morda upravičen pred 20 leti, zdaj pa ni več tako. Pri tem je pohvalila odločen odziv Kanade na pritiske ZDA in podprla mednarodno sodelovanje "srednjih in malih držav, ki ne pristajajo na diktat velikih". Izpostavila je še pomen spoštovanja mednarodnih institucij in preganjanja zločinov proti človečnosti - "če molčimo, smo posredno soudeleženi v teh zločinih". Menila je tudi, da mora biti Slovenija še posebej glasna pri okoljskih temah, in dodala, da "zanikanje ali podcenjevanje okoljskih težav pomeni korak v preteklost".
