V času predvolilnih aktivnosti vseh političnih strank pred uradnim začetkom volilne kampanje sem v Večerovih dosjejih prijetno presenečen prebral članek novinarke Andreje Kutin, ki je v misiji mladi in politika iskala odgovore na osnovna in preprosta vprašanja o aktualnem političnem dogajanju doma in po svetu.
Zaradi pregovora, da svet stoji na mladih, je v sproščenem pogovoru trem dijakom tretjega letnika gimnazije zastavila vrsto vprašanj o politiki, kako in kje jo spremljajo in kaj jih v politiki zanima ali moti. Na vprašanja je dobila več odgovorov, kot je bilo vprašanj, zato bom naredil kratek povzetek vsega, kar so povedali mladi dijaki.
Dijaki, ki veliko berejo verodostojne pisne medije in tudi dvomljive objave na spletu, se aktivno in načrtno ne ukvarjajo s politiko in tej temi za zdaj ne posvečajo veliko pozornosti, čeprav se zavedajo, da je od današnjih odločitev politikov odvisna njihova prihodnost. Vsi mladi se zato doma veliko pogovarjajo in debatirajo o politiki s starši, dedki in babicami, ki običajno vse vejo in se spominjajo tudi vsega, kar se da na internetu skriti, saj je mogoče spreminjati tudi zgodovinska dejstva o nacizmu in fašizmu.
Ker ima vsak človek pravico do svojega mnenja, je potrebno različna mnenja usklajevati, posebno če so nevarna za človeštvo, ko svobodo govora zamenja sovražni govor ali je ljudi zaradi posledic strah izražati svoje mnenje. Ljudje, ki nimajo svojega mnenja in se ne udeležujejo volitev, predstavljajo največjo nevarnost za demokracijo, saj z neudeležbo odločilno vplivajo na rezultate volitev, ki jih nato neupravičeno in napačno komentirajo.
Ker imajo v šolah predmet aktivno državljanstvo, si mladi prizadevajo za znižanje starostne meje za udeležbo na volitvah na 16 let, ko bi pridobili volilno pravico in bi lahko izražali in uveljavljali svojo voljo. Ker udeležba polnoletnih državljanov na volitvah ni samo pravica, temveč je tudi dolžnost, bi morale volitve postati obvezne za vse volivce, saj je vsaka oblast legitimna le, če o njej odločajo vsi volivci.
Mladi so v pogovoru podali tudi konkretne odgovore in svoja mnenja o različnih temah in razmerah v Sloveniji in po celem svetu: o svetovni politiki velesil ZDA, Rusije in Kitajske, o agresorskih vojnah v Ukrajini in Palestini, o genocidu, o možnostih tretje svetovne vojne, o podnebnih spremembah in globalnem segrevanju, o ideoloških temah pravic istospolnih in o pravici do splava, o politiki priseljevanja, o zdravstvu, gradnji šol in domov za starejše, o nezaupanju in lažnivih volilnih kampanjah, o slabi udeležbi na volitvah in referendumih, o politiki novih obrazov na volitvah ipd.
Za boljše poznavanje dejanskih političnih razmer v svetu in za lažje odločanje na volitvah mladi dijaki bralcem Večera in vsem državljanom svetujejo veliko branja vseh medijev in da sami primerjajo volilne programe strank ter preverjajo verodostojnost vsega napisanega. Posebno temeljito je potrebno preveriti nove obraze na volitvah in ugotoviti, kako so usmerjeni, saj se je stara in večna garnitura janšističnih politikov že sama javno kompromitirala s svojo nacifašistično usmerjenostjo in poveličevanjem domobranske kolaboracije z okupatorjem med drugo svetovno vojno, kar predstavlja najbolj umazano, zavržno in sramotno dejanje za vse Slovence.
Ker Janša s svojimi fanatičnimi janšisti in fašističnimi kolaboranti ni primeren za demokratično vodenje vlade v naši razcepljeni Sloveniji, se bo morala večina razumnih in zavednih Slovencev, ki jim je mar, v kakšni Sloveniji bojo živeli, na volitvah sama odločiti, koga bodo volili.
Mladi in starostniki ponovno pozivamo vse državljane, da opravijo svojo državljansko dolžnost in se udeležijo volitev ter se pravilno odločijo za boljšo prihodnost svojih potomcev.
Franc Augustinovič, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
