(ODPRTO PISMO) Zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne

Spoštovani gospod Janez Janša.

Pozdravljamo vaš slogan Koalicija z volivci - za ustavno večino razuma, ki bo slovenskega človeka postavila na prvo mesto. Ustavna večina v DZ bo še kako potrebna, da se bodo med drugim popravili ali pa razveljavili škodljivi zakoni, sprejeti za časa Golobove vlade.

V ospredje postavljamo zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne, kar je namen tega pisanja. V dnevniku Večer smo v Pismih bralcev že objavili pismo na to temo, vendar želimo konkretne odgovore.

Povračilo premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne zaradi nesprejetega posebnega zakona za materialno škodo ostaja odprto in nerešeno vprašanje, čeprav je okupator nekdanji Jugoslaviji materialno škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno, poravnal. Jugoslavija tega denarja ni nakazala oškodovancem, pač pa je denar, ki je bil nakazan na podlagi sklepov, ki jih je oškodovancem izdala Okrajna komisija za vojno škodo, porabila za druge namene. Vojna odškodnina je bila sicer natančno določena v okviru mirovnih konferenc.

Poznano vam je, da zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne, ki ga je sprejela Golobova vlada po hitrem postopku, nima nič skupnega s povračilom dejanske škode, povzročene med drugo svetovno vojno, z verodostojnimi dokazili, in da je ta zakon, ki naj bi odpravil krivice, ena sama velika krivica, saj zlorablja termin premoženjska vojna škoda.

Prioritetno bi morali biti poplačani dejanski oškodovanci z verodostojnimi dokazili, saj je bila za njih odškodnina nakazana. Golobova vlada pa je vzela za prioriteto pavšalno nadomestilo brez dokazil morebitnim oškodovancem, za katere bo morala sredstva predvideti iz davkoplačevalskega denarja.

Obračanje na vaš cenjeni naslov utemeljujem z dejstvom, da smo oškodovanci generacija starejših od 70 let in da s posebnim zakonom ni za odlašati.

Država RS oziroma vlada je torej odgovorna in je tudi prevzela dolžnost, da izplača vojno škodo oškodovancem. Jugoslavija je to škodo dobila izplačano, vendar jo je zadržala. Slovenija pa kot pravno in socialno urejena država (2. čl. Ustave RS) in kot pravna naslednica nekdanje države ni poskrbela za to, da bi sprejela poseben zakon, da bi se škoda lahko izplačala.

Ker do danes še ni sprejet zakon, ki bi materialnopravno in procesno uredil odškodnino za premoženjsko vojno škodo, vlada ravna protipravno. Poleg kršitve zaupanja v pravo gre tudi za poseg v pridobljene pravice.

Gre tudi za kršitev Listine EU o temeljnih pravicah, ker med temeljne vrednote in načela, na katerih temelji EU, spadajo tudi temeljne pravice državljanov unije. Temeljne pravice in svoboščine so sestavni del ustavnih ureditev v večini civiliziranih držav. To velja zlasti za države članice EU, katerih pravni red temelji na spoštovanju prava ter spoštovanju dostojanstva, svobode in možnosti za razvoj posameznika.

Aprila 2008, za časa vaše vlade, je že bil pripravljen osnutek predloga zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne, vendar ni bil sprejet. Vsled vsega navedenega vas sprašujemo in želimo odgovore. Od njih bo v veliki meri odvisen tudi volilni rezultat.

• Ali boste poskrbeli za temeljne pravice in svoboščine posameznika ter dokazali, da delate v prvi vrsti za dobro naroda, in skladno s tem sprejeli zakon, ki bi materialnopravno in procesno uredil izplačilo odškodnine za premoženjsko vojno škodo?

• Ali boste v koalicijsko pogodbo vnesli, da boste poskrbeli, da bodo vsi oškodovanci z verodostojnimi dokazili, še živeči oziroma njihovi dediči, prejeli odškodnino za premoženjsko vojno škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno, in da boste popravili obstoječi zakon, ki je diskriminatoren in kot tak krši ustavo, kar je ugotovila tudi zakonodajno pravna služba DZ?

• Ali boste popravili obstoječi zakon in ga dopolnili z amandmaji, ki jih je v DZ poslalo Združenje materialnih oškodovancev druge svetovne vojne, in tako naredili zakon bolj pravičen? Te amandmaje ste namreč prejeli vsi poslanci DZ in tudi vi.

• Ali boste pri morebitni dopolnitvi zakona povabili za skupno mizo predstavnike Združenja materialnih oškodovancev s sedežem v Ljubljani?

• Ali boste oživili osnutek Šturmovega zakona, ki je bil vložen v DZ za časa vaše vlade leta 2008, in obnovili delo medresorske delovne skupine, ki je bila v tistem času ustanovljena? Ta osnutek zakona je bil sicer za nas  oškodovance najbolj pravičen.

Sredstva so bila nakazana na podlagi popisa vojne škode in razvidna iz izdanih sklepov posameznikom, porabljena pa so bila v druge namene, zato je skrajni čas, da se ta sredstva zagotovijo in oškodovancem izplačajo.

V imenu oškodovancev Albina Mavrič, Ruše, in Anita Vrenčur, Lovrenc na Pohorju