A člani odbora so predlog zavrnili, so pa razpravo, v kateri ni manjkalo političnih obračunavanj, so ocenili kot dobrodošlo. Zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je v imenu predlagateljev pojasnil poslanec SDS Zvonko Černač. "S sprejetjem zakona decembra 2021 v času Janševe vlade je bil sistem dolgotrajne oskrbe dobro zasnovan in bi ga bilo treba zgolj začeti izvajati in nadgrajevati," je dejal.
Kot je dodal, pa se je z novim zakonom uveljavitev vseh pravic, razen ene, zamaknila za bistveno več kot za leto dni, državljani pa so z njim dobili nove birokratske ovire in nov obvezni prispevek oziroma davek za dolgotrajno oskrbo ter obveznost doplačila storitev.
Vladi in ministrstvu za solidarno prihodnost je očital, da nista sposobna zagotoviti nemotenega izvajanja zakona in zagotavljati upravičencem pravic, ki iz njega izhajajo. Od vlade med drugim želi izvedeti, kaj je z odločbami oziroma prvo pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki bi morala stopiti v veljavo 1. januarja letos. "Te pravice ni pridobil nihče," je poudaril.
Ob omenjenem predlogu sklepa je predlagal, da DZ na izredni seji sprejme sklep, da vlada državnemu zboru v sprejem pošlje spremembe in dopolnitve zakona o dolgotrajni oskrbi najkasneje do 30. junija.
Maljevac o predvolilni kampanji
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je povedal, da se mu zdi dobro, da se o tej temi pogovarjajo, a se mu postavlja vprašanje trenutka, ali ni to zgolj "predvolilna kampanja" opozicije. Poudaril je, da je zakon v prehodnem obdobju uvajanja, z vsemi pravicami se bo izvajal v letu 2026. "Ta podatek je nujen, to je tema, o kateri so se pogovarjali 30 let," je dejal.
Ob tem je izpostavil, da so težave v socialnem varstvu že dlje časa in da s to vlado delajo prve korake. Glede izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana je pojasnil, da izdajanje določb poteka in da so v stikih s centri za socialno delo. Modul v podporo odločanju o pravici na podlagi novih vlog je začel delovati 26. aprila. Novih odločb je okrog 1300, 13. maja so začeli izdajati odločbe na podlagi vlog vlagateljev, ki v letu 2023 niso bili upravičeni do družinskega pomočnika. Doslej so jih izdali 19. Kar zadeva kadrovsko problematiko pa ob sedanjih 18 zaposlenih načrtujejo še 110 novih zaposlitev v prihodnje.
V večurni razpravi so opozicijski poslanci zagovarjali Černačeve obrazložitve predlaganega sklepa za odpravo pomanjkljivosti zakona in na račun vlade izrekli kopico kritik. Karmen Furman (SDS) je med drugim opozorila na polletno zamudo pri izvajanju prve pravice iz zakona ter zavrnila ministrove besede, da "igrajo predvolilno igro".
V nadaljevanju razprave so sledila politična obračunavanja, kateri zakon je boljši, Janšev ali sedanji, kaj je bilo storjeno prej in kaj v mandatu te vlade. Za Bojana Čebelo (Svoboda) je to predvolilna kampanja, za 6-mesečno zamujanje in odloženo izvajanje zakona pri prvi od uveljavitev pravic je okrivil SDS.
Matej Tašner Vatovec (Levica) je izrazil dvom v dobronamernost predlagateljev sklica seje. Očital jim je, da so trikrat sedeli v vladi, da se je zakon pripravljal 30 let in da se napake ne dajo popraviti čez noč.
