Sanja Verovnik
"Poglej, koliko čokolade!" "Čokolada, njami!" "Vse bomo 'zmazali'" Takšni in podobni navdušeni vzkliki so se v slovenščini in nemščini razlegali med otroki iz Svečine in avstrijskih Račan (Ratsch), ki so se podali na prav poseben izlet v znano avstrijsko čokoladnico Zotter v Berglu pri Riegersburgu, jugovzhodno od Gradca. Tokrat ni bilo pomembno, kdo govori slovensko in kdo nemško. Čokolada je namreč jezik, ki ga razumejo vsi, še posebej najmlajši.
Toda za sladkim doživetjem se skriva precej več kot le izlet. Zgodba o prijateljstvu, vztrajnosti in ljudeh, ki že petnajst let dokazujejo, da meja med državama ni nujno tudi meja med ljudmi. Da so otroci lahko skupaj odpotovali v čokoladnico, je bilo potrebnega kar nekaj truda. Junija letos so pri vinogradniškem muzeju Kebl na meji med Slovenijo in Avstrijo pripravili srečanje Otroci povezujejo sosede. Na njem so zbirali prostovoljne prispevke za skupen izlet, vendar zbranega denarja ni bilo dovolj.
Pika Radmilovič, vzgojiteljica, izvajalka jezikovnih dejavnosti in vodja projekta čezmejnega povezovanja otrok, se ni vdala. Navezala je stik z Rotary klubom Steierska-Štajermark, ki je z ustanoviteljem čokoladnice Josefom Zotterjem že sodeloval pri dobrodelnem projektu. Volkmar Pötsch, ustanovni predsednik kluba, je pomagal organizirati srečanje z Zotterjem. Ta je bil nad zamislijo tako navdušen, da je otroke v svojo čokoladnico povabil brezplačno.
"To je Evropa v dobri luči"
Ko stopijo skupaj še odrasli
Ostalo je le še vprašanje prevoza. Tudi tu se je našla rešitev. Župan občine Ehrenhausen Hannes Zweytick in mag. Alfred Wall, znan kot Pinky, po katerem se imenuje vrtec Pinkygarten v Račanah, sta financirala nadstropni avtobus. V čokoladnici so otroci z navdušenjem spoznavali svet čokolade in njenih številnih okusov, za zaposlene in obiskovalce pa pripravili tudi skupen pevski in plesni nastop, s katerim so se zahvalili za brezplačen obisk čokoladnice. Po malici so obiskali še tamkajšnji mini živalski vrt.
Obiska otrok je bila vesela tudi Julia Zotter, hči ustanovitelja čokoladnice Josefa Zotterja, ki je marca prevzela vodenje družinskega podjetja. Njen oče se je sicer upokojil, vendar še naprej ostaja dejaven v podjetju. Kot nam je povedala, čokoladnico letno obišče od 300.000 do 400.000 ljudi, med katerimi je veliko slovenskih gostov. "Mislim, da imamo celo več slovenskih kot nemških obiskovalcev," je dejala in dodala, da je v podjetju zaposlenih tudi veliko Slovencev.
Kot je poudarila, je lepo videti otroke z obeh strani meje, ki se skupaj zabavajo. Ob tem želijo mladim obiskovalcem pokazati tudi, da je mogoče uspešno podjetje graditi na ekoloških in trajnostnih načelih. "Želimo predvsem navdihniti mlado generacijo, da tudi sama najde svojo življenjsko pot in spozna, da trajnostno poslovanje ni nekaj nedosegljivega. Če nam uspe vplivati že na deset odstotkov mladih, smo zmagali," je prepričana Julia Zotter.
Petnajst let prijateljstva
Zgodba o povezovanju otrok z obeh strani meje sega v šolsko leto 2010/2011, ko je Pika Radmilovič v avstrijskem vrtcu Pinkygarten začela predstavljati slovenske pesmi, rime in igre. Ker je otroke v Svečini poučevala nemščino, so že spomladi 2011 pripravili prvo skupno srečanje pri vinogradniškem muzeju Kebl. "Pomemben pobudnik sodelovanja je bil župan Zweytick, ki program podpira še danes. Leta 2012 je vrtec Pinkygarten za povezovanje s slovenskimi vrstniki prejel nagrado TrauDi," nam je zaupala. Da se danes otroci redno obiskujejo, skupaj pojejo, plešejo, ustvarjajo in spoznavajo običaje sosednje države, je še dodala. V letošnji projekt je bilo po njenih besedah vključenih 76 otrok.
Pomen čezmejnega povezovanja in sodelovanja poudarja tudi Volkmar Pötsch. "Lepo je videti, da se avstrijski otroci s slovenskimi vrstniki pogovarjajo tudi slovensko, slovenski pa z avstrijskimi nemško," je dejal. Veseli ga, da je sodelovanje s Piko Radmilovič in čokoladnico Zotter tako dobro uspelo. "To je Evropa v dobri luči" je slikovito opisal druženje otrok.
Več kot le sladek izlet
Pika Radmilovič je prepričana, da se vrednost zgodnjega učenja jezika ne meri zgolj v številu naučenih besed. "Pomembno je, da otroci jezik sosedov prepoznajo, se nanj odzovejo ter razvijajo samozavest, strpnost in razumevanje drugačnosti," je jasna.
In prav to je največja vrednost projekta. Izlet v čokoladnico Zotter je zgolj še en dokaz več, kaj vse je mogoče, ko se povežejo ljudje z obeh strani meje. Otroci pa so domov poleg sladkih spominov odnesli še nekaj dragocenejšega: nova skupna doživetja in prijateljstva, ki ne potrebujejo prevoda.
