Darja Kocbek
Jeklo bomo v Evropi tudi v prihodnje potrebovali, je ob predstavitvi modela prestrukturiranja Skupine SIJ povedal Kristijan Bauer, član uprave in izvršni direktor za prestrukturiranje. Da bo Skupina SIJ spet začela poslovati z dobičkom, potem ko je zadnja tri leta poslovala z izgubo (lani je ta bila 117 milijonov evrov), jo bodo prestrukturirali tako, da bodo uvedli nov poslovni model, vitko organiziranost in industrijsko odličnost. Prestrukturiranje Skupine SIJ podpirajo tako lastniki kot banke.
Odločitev za vitko organiziranost Skupine SIJ pomeni zmanjšanje števila zaposlenih za približno 300 - v glavnem v administraciji in skupnih službah. Programa presežnih delavcev niso pripravili, ker bodo uporabili mehke metode, to pomeni, da bo veliko upokojevanja, zaposlene, ki bodo odšli iz podjetja, pa bodo nadomeščali le v omejenem obsegu. SIJ ima zdaj v Sloveniji zaposlenih 3300 ljudi.
Osredotočili se bodo na stranko
Po besedah Kristijana Bauerja je glavna sprememba, ki jo uvajajo z novim poslovnim modelom, da se bodo osredotočili na stranke, ne več na to, koliko ton jekla proizvedejo. Ta model predvideva decentralizacijo skupine, poslovanje bo organizirano po verigah vrednosti, kar pomeni, da se bo pri odločanju o poslovanju zmanjšala teža holdinga v Ljubljani. "Verige vrednosti bodo vodile nosilne družbe SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne Systems. Vsaka od njih bo usklajevala delovanje sodelujočih družb v verigi, od surovin in proizvodnje jekla do distribucije kupcem oziroma od surovin in izdelave izdelkov iz jekla do distribucije kupcem," je novinarjem pojasnil Kristijan Bauer.
Tovarne na Ravnah na Koroškem in na Jesenicah so v dobrem stanju, slovensko jeklo ima na trgu dobro ime, Metal Ravne in Acroni Jesenice proizvajata zelo zahtevna jekla, zato so v obeh družbah pri odzivih na potrebe kupcev lahko zelo prožni. Ga pa več izvozijo, kot ga izdelajo za domači trg, ki je majhen. Slovenske jeklarne proizvajajo poleg tega zeleno jeklo, ki ga druge v glavnem še ne proizvajajo, imajo strokoven kader, je prednosti naštel Kristijan Bauer. Tudi zaradi tega ne vidi možnosti, da bi v prihodnosti proizvodnjo jekla selili iz Slovenije.
Ker jeklarne v Sloveniji proizvajajo jeklo, kakršnega potrebujejo kupci v Evropi, se namerava Skupina SIJ bolj kot do zdaj osredotočiti na trga Nemčije in Francije, zunaj Evrope pa namerava okrepiti navzočnost v ZDA in Turčiji. Poleg obrambne industrije kakovostna in specialna jekla, ki jih proizvajajo jeklarne v Sloveniji, potrebujejo tudi podatkovna središča, jedrska industrija, letalska in vesoljska industrija.
Slovenija se je odločila za minimum
Glede cene električne energije je Kristijan Bauer povedal, da so v Skupini SIJ veseli, da je Evropska komisija v Bruslju odobrila jeklarski industriji pomoč, enako velja za uvedbo carin za uvoz kitajskega jekla v EU. Je pa pristavil, da v Bruslju določijo minimalno pomoč za blažitev posledic visokih cen energije, ki je dovoljena, vsaka država pa na tej podlagi določi višino subvencije sama. Slovenija je med državami, ki so se odločile za minimum. Da bi bilo slovensko jeklo konkurenčno nemškemu, francoskemu in avstrijskemu, bi morala slovenska država zagotoviti enako visoke subvencije za cene električne energije, je dejal Kristijan Bauer.
Izboljšanje denarnega toka je prvi cilj, ki ga v Skupini SIJ želijo doseči s prestrukturiranjem. Sledili mu bodo še izboljšanje učinkovitosti poslovanja, ponovna vzpostavitev dobičkonosnosti in zagotovitev trdne osnove za prihodnost, ki vključuje tudi iskanje strateškega partnerja. Postopke za iskanje strateškega partnerja so že začeli, a se jim ne mudi. Čas, da ga najdejo, imajo do konca leta 2028, ko se izteče dogovor med lastniki in bankami o dolgoročni rešitvi refinanciranja. Zdaj je večinski lastnik Skupine SIJ ruska družba Dilon, kar pa je ovira za nekatere posle na področju obrambe. Slovenska država ima 25-odstotni lastniški delež. V Skupini SIJ imajo po besedah Kristijana Bauerja vse pogoje, da ostanejo del jeklarskega posla, za to je potrebno sodelovanje z Brusljem in domačo vlado, pa tudi sami morajo narediti svojo domačo nalogo. To delajo s prestrukturiranjem.
