Sanja Verovnik
Vsak drugi objekt v gradnji, ki so ga letos preverili gradbeni inšpektorji v okviru posebne nadzorne akcije, je bil nedovoljen. Podatki kažejo, da se problematika črnih gradenj ne zmanjšuje, pri njihovem odkrivanju pa imajo vse pomembnejšo vlogo tudi sodobne tehnologije, saj lahko inšpektorji sumljive posege v prostor zaznajo že na daljavo.
Da problematika nedovoljenih gradenj ostaja aktualna, je pokazala zadnja akcija nadzora nad preprečevanjem nedovoljenih gradenj na območjih, kjer ni bilo podanih prijav ali pobud. Akcijo je med 19. januarjem in 18. majem izvedla Gradbena inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor (IRSNVP).
75
75 odstotkov vseh odločb na območju Območne enote Novo mesto temelji na ugotovitvah daljinskega zaznavanja
Delež kršitev se je podvojil
V letošnjem nadzoru je bil nedovoljen že vsak drugi objekt v gradnji oziroma 53,7 odstotka vseh preverjenih objektov. Za primerjavo: lani je bil nedovoljen približno vsak četrti objekt. "To kaže, da se stanje na terenu ne izboljšuje, temveč se lahko celo poslabšuje," opozarjajo na inšpektoratu. Ob tem poudarjajo, da vsi postopki še niso zaključeni. V 71 inšpekcijskih zadevah ugotovitveni postopki še potekajo, zato se lahko končni delež ugotovljenih nedovoljenih gradenj po zaključku vseh postopkov še spremeni.
V akciji je sodelovalo 35 gradbenih inšpektorjev IRSNVP. "Namen akcije je bil odkrivanje nedovoljenih gradenj na varovanih in drugih območjih že v času gradnje, še preden bi bili objekti dokončani ali vseljeni," so pojasnili na ministrstvu. Uvedenih je bilo 127 postopkov, od katerih je bilo 125 upravnih inšpekcijskih postopkov in dva prekrškovna postopka. Znotraj teh je bilo od načrtovanih 100 pregledov opravljenih kar 180 pregledov. Inšpekcijski nadzor je bil prvenstveno usmerjen v gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov, katerih nadzor je v širšem javnem interesu. Gradbeni inšpektorji so v okviru 125 uvedenih inšpekcijskih postopkov do zdaj že odločili v 54 zadevah. V teh primerih je bilo do 18. maja letos odkritih 29 nedovoljenih objektov, kar predstavlja 53,7 odstotka vseh preverjenih objektov. Delež vseh izdanih odločb v postopkih, v katerih je bilo že odločeno, znaša 62,9 odstotka.
Kdaj posreduje država?
Letošnje leto je za IRSNVP na področju prisilnih izvršb že precej aktivno. Januarja so prisilno odstranitev izvedli na območju Ljubljane, marca pa še na območju Maribora, kjer sta bila odstranjena dva nedovoljena objekta. Tokratna akcija na Idrijskem po njihovih besedah predstavlja nadaljevanje prizadevanj države za vzpostavljanje zakonitega stanja v prostoru. Ob tem poudarjajo, da je njihov glavni cilj doseči, da lastniki nepravilnosti odpravijo sami. Takšen pristop je po njihovih besedah najhitrejši, najučinkovitejši in tudi najmanj obremenjujoč za vse vpletene. Lastnik ima možnost, da sam odstrani nedovoljen objekt ali odpravi nevarnosti in nepravilnosti, ki jih je ugotovila inšpekcija.
V številnih primerih se to ne zgodi. Kadar lastniki inšpekcijskih odločb ne upoštevajo prostovoljno, mora ukrepati država. Takrat IRSNVP prek zunanjih izvajalcev zagotovi izvedbo vseh potrebnih del, stroški postopka pa bremenijo lastnika objekta. Takšni posegi se izvajajo predvsem v primerih, ko objekti predstavljajo nevarnost za ljudi ali okolje oziroma kadar gre za posege, ki pomembno vplivajo na javni interes. Na inšpektoratu ob tem poudarjajo, da namen gradbene inšpekcije ni kaznovanje ljudi, temveč zaščita javnega interesa. "Ključni cilj postopkov je zagotoviti varno, zakonito in urejeno stanje v prostoru ter spoštovanje pravil na področju gradnje in urejanja prostora," poudarjajo. Dodajajo pa, da so takšni postopki v praksi pogosto vse prej kot hitri.
Inšpektorji so v okviru akcije skupno izdali 34 upravnih odločb. Poleg odločb zaradi nelegalnih, neskladnih in nevarnih gradenj je bilo izdanih tudi pet odločb za odpravo nepravilnosti pri izvajanju gradenj. Ugotovljene kršitve so se nanašale predvsem na neustrezno označitev gradbišč, neograditev in nezavarovanje gradbišč, pomanjkljivo projektno dokumentacijo ter neprijavljen začetek gradnje.
Inšpektorji vidijo tudi tisto, česar ni na prijavah
Pri lažjih nepravilnostih so bili investitorji v štirih primerih opozorjeni na ugotovljene pomanjkljivosti ter pozvani k njihovi odpravi v določenem roku. Inšpektorji so izdali tudi več sklepov o ustavitvi postopkov v primerih, kjer nepravilnosti niso bile ugotovljene oziroma so bile odpravljene že med samim postopkom. V okviru akcije sta bila uvedena tudi dva prekrškovna postopka, v katerih sta bili izdani dve prekrškovni odločbi z globama v skupni višini 4.000 evrov.
Pomemben del letošnje akcije je predstavljala uporaba daljinskega zaznavanja, predvsem na območju Območne enote Novo mesto. Na podlagi sodobnih metod spremljanja prostora so inšpektorji odkrivali sume nelegalnih gradenj, novih utrjenih površin in drugih posegov v prostor. Kar 75 odstotkov vseh odločb na območju Območne enote Novo mesto temelji prav na ugotovitvah daljinskega zaznavanja, preostalih 25 odstotkov pa na neposredni zaznavi gradbenega inšpektorja na terenu.
Lastniki izkoristijo vsa pravna sredstva
Gradbena inšpekcija se pri odstranjevanju objektov redno sooča z dolgotrajnimi in zapletenimi postopki. "Lastniki pogosto izkoristijo vsa razpoložljiva pravna sredstva, kar lahko odstranitev zamakne za več mesecev ali celo let. Med najpogostejšimi zapleti so vlaganje novih vlog tik pred napovedanim posegom, zahteve za odlog, pritožbe in druga pravna sredstva, ki so po oceni inšpektorata pogosto namenjena predvsem zavlačevanju postopkov," pravijo.
Dodatne težave predstavljajo tudi omejene kadrovske in finančne zmogljivosti gradbene inšpekcije, zaradi katerih vseh postopkov ni mogoče izvesti tako hitro, kot bi si želeli pristojni organi ali lokalni prebivalci.
Podatki letošnje akcije tako kažejo, da črne gradnje ostajajo trdovraten problem. Obenem pa postaja vse bolj jasno, da jih je s sodobnimi metodami nadzora vse težje skriti.
