Geodetska uprava RS je na spletnih straneh objavila poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025, ki kaže na ponovno oživitev trga po večletnem upadu. Po treh letih zmanjševanja števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin se je lani trend obrnil navzgor.
K povečanju števila transakcij so največ prispevale nižje obrestne mere, ki so spodbudile rast stanovanjskih kreditov. Ob visoki zaposlenosti in rasti realnih plač je to okrepilo kupno moč prebivalstva, hkrati pa je vztrajajoče presežno povpraševanje spodbudilo večjo aktivnost kupcev in investitorjev. Kljub temu se dostopnost stanovanj zaradi nadaljnje rasti cen še naprej slabša.
Povprečna cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 3.000 evrov na kvadratni meter
Število prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 25 do 30 odstotkov, prodaja hiš pa za 20 do 25 odstotkov. Kljub rasti pa trg še ni dosegel ravni iz leta 2021, ko je po epidemiji dosegel vrhunec – število prodaj stanovanj je še vedno nižje za približno petino, hiš pa za okoli 15 odstotkov.
Po izrazitem padcu v preteklih letih se je povečalo tudi trgovanje z zazidljivimi zemljišči. Število transakcij se je povečalo za okoli 15 odstotkov, skupna prodana površina pa za več kot 30 odstotkov, vendar ostaja trg tudi na tem področju pod ravnmi iz leta 2021.
Rast cen nepremičnin se je nadaljevala. Stanovanja v večstanovanjskih stavbah so se podražila za 11 odstotkov, hiše za 10 odstotkov, medtem ko so cene zazidljivih zemljišč po predhodni hitri rasti zrasle le še za dva odstotka.
Cene so dosegle nove rekordne ravni po vsej državi. Povprečna cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 3.000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa celo 5.000 evrov na kvadratni meter, kar dodatno potrjuje trend vse slabše dostopnosti stanovanj za večino prebivalstva.
