Več nevladnih organizacij opozarja na tajno dogovarjanje o medvladnem sporazumu o sodelovanju na področju jedrske energije med Slovenijo in ZDA, ki bi prednost pri izbiri tehnologije za novo nuklearko v Krškem dal ameriškemu Westinghousu.
Podrobnosti osnutka medvladnega sporazuma so se v medijih na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja pojavile decembra lani, torej še v času vlade Roberta Goloba, ki je potem besedilo tudi javno objavila. Ob nastopu nove vlade pod vodstvom Janeza Janše pa so se pojavile informacije, da je na mizi nov delovni osnutek, ki ga je poslala ameriška stran. Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko so medijem zavrnili dostop do dokumenta z argumentom, da je še v postopku usklajevanja, ki da je še na neformalni ravni. Obenem so zapisali, da bi javna objava besedila lahko škodila interesom Slovenije in njenim mednarodnim odnosom.
Izidor Ostan Ožbolt iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je na tiskovni konferenci spomnil, da je Jek2 daleč največji investicijski projekt v zgodovini samostojne države, ki nima le pomembnih gospodarskih posledic, ampak tudi geopolitične. Izbira tehnološke opreme za novo nuklearko je poroka za 100 let, je opozoril, zato mora biti odločitev zelo pretehtana. Medvladni sporazum, ki nastaja v tajnosti in naj bi bil po informacijah nevladnikov v nasprotju s pojasnili resornega ministrstva sklenjen zelo v kratkem, jih zelo skrbi, sploh ker je celoten projekt Jek2 dejansko še zelo na začetku. Glede na besedilo prvotnega osnutka sporazuma bi šlo, tako Ostan Ožbolt, dejansko za vnaprejšnjo odločitev za tehnologijo ameriškega Westinghousa, čeprav obstaja alternativa v tehnologiji francoskega EDF. Takšno početje je po besedah Ostana Ožbolta ekonomsko nesmiselno, saj krči konkurenco in Westinghouse postavlja v nadrejeni položaj, potem ko je pred desetletjem po več propadlih oz. neučinkovitih projektih pristal v postopku zaščite pred upniki in je zdaj v lasti investicijskih skladov, ob tem pa ne gradi nobene nuklearke. Takšen sporazum bi pomenil tudi kršitev določb evropskega pravnega reda na področju javnih naročil in varstva konkurence, do njega pa bi v primeru sklenitve zdaj prišlo v času, ko se v Sloveniji sploh še nismo odločili, ali bo scenarij naše energetske prihodnosti jedrski ali nejedrski, tako Ostan Ožbolt.
Zato več nevladnih organizacij - na današnjem dogodku sta sodelovala še Umanotera in PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja - od pristojnega ministrstva in vlade zahteva takojšnjo prekinitev tajnih dogovarjanj in ustavitev podpisa škodljivega sporazuma z ZDA, javno objavo osnutka medvladnega sporazuma, zaščito javnih financ z ohranitvijo konkurence med ponudniki ter prepoved podpisa zavezujočih dokumentov vse do referendumskega odločanja o projektu Jek2. Četrta zahteva pa je, da se pred referendumom izvede široka strokovna in javna razprava o geopolitičnih posledicah izbora različnih dobaviteljev in različnih energetskih scenarijev. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je izpostavil, da je tovrstni medvladni sporazum za razliko od memorandumom o sodelovanju na področju jedrske energije, ki ju ima Slovenija tako z ZDA kot s Francijo, pravno zavezujoč in bi bili tako z njim že zelo blizu nepovratnosti procesa.
Omenil je tudi izjave ministra Jerneja Vrtovca, da želi vlada v tem mandatu projekt pripeljati tako daleč, da ga ne bo več mogoče zaustaviti. Poleg tega, da bi z njim dejansko izločili izbor tehnološke opreme z mednarodnim javnim razpisom, je omenil še klavzulo o financiranju. Po njej bi pri financiranju projekta, tako kot je to primer v dogovarjanjih ameriške strani z nekaterimi drugimi evropskimi državami, sodelovala ameriška državna Exim banka, namenjena financiranju zunanjetrgovinskih poslov. Dejansko tak sporazum ustvarja odnos finančne odvisnosti od ZDA, je posvaril. Aljoša Petek iz PIC pa je spomnil, da bi bil sporazum, ki bi enemu ponudniku dal prednost pred drugim, tudi kršitev sodne prakse Sodišča EU na podlagi primera madžarske jedrske elektrarne Paks 2 ter neposredne oddaje tistega posla ruskemu Rusatomu. Petek je spomnil tudi na zadnje izjave Vrtovca in Janše glede omejevanja možnosti civilne družbe, da blokira strateške projekte, ter na sume vohunjenja za nasprotniki Jek2. To je avtoritaren in ponižujoč odnos, je dejal. Očitno so finančni interesi in apetiti enaki, ne glede na politično opcijo, politika pa nesposobna razumskega odločanja, ko so v igri velike vsote denarja, je kritičen. V primeru sklenitve sporazuma je kot pravni možnosti omenil pobudo za presojo ustavnosti na ustavnem sodišču, v drugem koraku pa sprožitev postopka pred Sodiščem EU.
Jedrski strokovnjak in nekdanji poslanec Svobode Miroslav Gregorič je spomnil, da je bil pri projektu obstoječe Nuklearne elektrarne Krško izveden mednarodni razpis, na njem pa je bil izbran Westinghouse. Zelo nenavadno se mu zdi, da bi se mu zdaj izogibali. To je tehnično in ekonomsko povsem nerazumljivo, je pripomnil. Opozoril je tudi, da je jedrska energetika zadnjih 20 let dejansko v stagnaciji in da je novih elektrarn v bistvu zelo malo. Proizvodnja iz sončnih in vetrnih elektrarn medtem hitro raste, hitro se razvijajo pa tudi razne tehnologije za shranjevanje energije, ki rešujejo izziv oskrbe v času, ko sonce ne sije in veter ne piha. Vprašal se je, če morda stavimo na napačnega konja.
Nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo in članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tamara Lah Turnšek je povedala, da biološka in naravovarstvena stroka nista nenaklonjeni jedrski energiji, saj je ta nizkoogljična in ima majhen odtis na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, skupaj z obnovljivimi viri pa je pomembna tudi v boju proti podnebnim spremembam. Vendar pa so jedrski energiji naklonjeni pod strogimi pogoji transparentno, stroškovno učinkovito in zakonsko skladno izvedenih projektov jedrskih elektrarn, tako da postopkov za Jek2, kot potekajo zdaj, ne morejo podpreti. Omenila je tudi alternativo malih modularnih reaktorjev. Akademik Dušan Plut je prebral izjavo sveta za varovanje okolje pri SAZU, ki med drugim poudarja, da je odločitev za Jek2 najpomembnejša strateška odločitev po plebiscitu, še posebej, ker je Slovenija najmanjša država s civilnim jedrskim programom. Zato morajo biti postopki popolnoma transparentni in javni, predvsem pa je treba javnosti ponuditi alternativne energetske scenarije z in brez uporabe jedrske energije. Po široki javni razpravi bi morali na zavezujočem referendumu odločati o jedrskem in nejedrskem scenariju, ne pa že o danem dejstvu investicije v Jek2.
