Predstavniki sindikatov so pred sejo začasnega skupnega odbora državnega zbora, ki ima pred drugo obravnavo na mizi predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, opozorili, da niso prejeli vabila na sejo, kar so označili za šokantno. Kot je povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, so sindikalisti na predsednika skupnega odbora DZ naslovili poziv, naj jih kot socialne partnerje povabi na sejo, saj obravnavani zakon posega na "številna področja, na katerih se sindikati aktivno udejstvujejo". Do začetka seje po Počivavškovih navedbah niso prejeli nobenega odziva na poziv, kar pomeni, da na odboru ne bodo imeli možnosti govoriti. "Menim, da je šokantno, da parlament s tem zakonom postaja institucija, kjer izražanje mnenj zainteresirane javnosti ne samo da ni zaželeno, ampak tudi ni dovoljeno," tako Počivavšek. Ponovil je oceno, da gre za zakon za ozek krog posameznikov, "ki bodo zaradi tega zakona bogatejši". Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk pa je opozorila, da je tudi zakonodajno-pravna služba DZ - tako kot sindikati - ugotovila, da "zakon ni ne interventen, ne nujen, ne razvojen, saj posega v sistemske ureditve in odlaga nekatere učinke, kar pomeni, da se z njim niti ne mudi niti ne bo rešil položaja ljudi v tej državi razen zgornjega enega odstotka". Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je ocenil, da se predlagatelji bojijo posvetovalnega referenduma. Sindikalisti so napovedali, da bodo v primeru, da DZ zakon sprejme, začeli zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum in da se bodo proti zakonu borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
"Pustite nam, da delamo"
Člani skupnega odbora DZ, ki mu predseduje poslanec SDS Zvonko Černač, so nato zavrnili predlog odhajajoče koalicije, da bi o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok in posega kar v deset zakonov, opravili javno predstavitev. "Sami so predlagali okoli 40 povabljenih, kljub temu vabila številni niso dobili. To so stebri te družbe in zaslužili bi si besedo pri tem zakonu," je protestiral poslanec Svobode Lenart Žavbi. Poslanci dosedanje koalicije so poskušali sejo preložiti, da bi lahko sodelovali tudi zainteresirani odstotni, a ni nič pomagalo.
"V zgodovini samostojne Slovenije ni bilo takšnega zakona, ki bi zajemal toliko stvari. Je kot trgovina Jager, kjer lahko kupiš žebelj, avto, traktor in kruh, takega v zgodovini še ni bilo," je ocenil poslanec Levice Vladimir Šega. Zakonodajno-pravna služba, ki je na zakonski predlog spisala obsežne pripombe, pravzaprav ga je raztrgala, je tudi na seji odbora opozorila, da predlagani omnibus zakon ni ustrezen, sporna je že interventnost v naslovu, ki da to v resnici sploh ni. Izrazito sporni da so predlogi z vidika pravne države, na čelu s predvidljivostjo, celo neustavni.
"Verjamem, da bomo danes izgubili to glasovanje, bomo povoženi, ampak verjemite, končno sodbo bo dalo ljudstvo na naknadnem zakonodajnem referendumu," je v kregu o proceduri poudaril poslanec Damjan Bezjak Zrim (SD). Aleksander Reberšek (NSi) pa: "Dejstvo je, da so ljudje na volitvah jasno in glasno povedali, v katero smer si želijo, in da si enostavno želijo sprememb. Bilo vas je 55, zdaj ste padli na 40. Mislim, da je to jasen pokazatelj. Zdaj pa sedite, dajte mir in poslušajte, zdaj imamo mi škarje in platno v rokah, in pustite nam, da delamo."
Koliko je plač okoli 7500 evrov?
Predlagatelji interventnega zakona trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih da je levosredinska koalicija zgolj povečevala obremenitve in producirala reveže, vlada v odhodu pa opozarja na nesistemske rešitve, tudi škodljive. O predlagani socialni kapici pri 7500 evrih pa je minister za finance in novoizvoljeni poslanec Klemen Boštjančič, ki je na odboru DZ predstavljal negativno stališče vlade, navedel, da ima tolikšno bruto plačo samo okoli 1,2 odstotka zaposlenih, bi pa ta ukrep povzročil javnofinančni minus okoli 150 milijonov evrov. Predsedujoči Černač je sicer Boštjančiča obtožil, da je "za finto" na dolgo in široko bral pripombe vlade, večina je vmes celo izglasovala omejitev poslanskih razprav na pet minut.
Sindikati zahtevajo umik "škodljivih določb"
Predstavniki sindikatov in še nekateri zainteresirani so nato na odboru le razpravljali, tudi predsednik ZSSS Zorko. Poudaril je problem neobstoječih širše javne razprave, socialnega dialoga. Čudi ga, da zakon ne počaka nove vlade, generalno pa je ocenil, da trg dela spreminja v trg storitev in je na številnih točkah problematičen za veljavne socialne pravice. Pot, po kateri gre predlagani zakon, je po njegovem napačna. Da se bo pritiskalo na plače javnih uslužbencev in na javne storitve, predvideva sindikalistka Vuk. Pritiska draginje, smeri v višje plače, blaginjo da predlagani členi ne rešujejo, je ocenila, čeprav v ciljih omnibus zakon to napoveduje. "Zahtevamo umik škodljivih določb," je pozval predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf, interventni zakon "za najvplivnejše" je razglasil za zakon o razkroju.
