S preiskavami so izključili virus aviarne influence, aviarni avulavirus 1 ter virus Zahodnega Nila, je za STA povedala Brigita Slavec z Inštituta za perutnino.
Kot je pojasnila Slavec, so na poginulih živalih opravili rutinsko patoanatomsko raztelesbo z makroskopskim pregledom organov ter odvzemom vzorcev za laboratorijske preiskave. Ker za primer ni bil izdan poziv za forenzične ali obsežnejše toksikološke analize, so bile preiskave usmerjene predvsem v izključitev posebno nevarnih kužnih bolezni.
"Z molekularnimi preiskavami smo izključili prisotnost virusa aviarne influence, aviarnega avulavirusa 1 in virusa Zahodnega Nila," je navedla. Dodala je, da sta bili preiskani živali izrazito shujšani, z znaki kaheksije, atrofije prsne muskulature in notranjih organov, pri čemer so izključili tudi endoparazitozo.
Zaradi napredovalih postmortalnih sprememb in slabega stanja trupel toksikološke analize niso bile opravljene, je še dodala. Na navedbe prebivalcev, ki so bili prepričani, da so se labodi zastrupljali z makom, saj so tam okrog polja maka, labodi pa so se opotekali in bili videti omamljeni, pa je Slavec dejala: "Ker toksikoloških analiz nimamo, zastrupitve z alkaloidi maka ni bilo mogoče ne potrditi ne izključiti."
Po njenih besedah domneva o morebitni kronični izpostavljenosti tem snovem temelji na epidemioloških okoliščinah, saj so bili prizadeti labodi najdeni izključno na makovem polju oziroma v neposredni bližini, pri živih živalih pa so opazili apatijo, omotičnost in nezmožnost letenja.
Ob tem je opozorila, da zastrupitve lahko povzročijo tudi druge snovi, kot so fitofarmacevtska sredstva, mikotoksini ali težke kovine, a tudi teh možnosti zaradi neizvedenih toksikoloških preiskav ni bilo mogoče izključiti. "Toksikološka diagnostika je zahtevna, zlasti pri razpadlih vzorcih, kjer so rezultati lahko nezanesljivi," je dodala.
Glede morebitnega vpliva maka je pojasnila, da rastlina lahko vsebuje različne opioidne alkaloide, kot so morfin, kodein in tebain, vendar ni podatkov, katera snov ali kombinacija bi bila toksična za labode. Prav tako ni mogoče zanesljivo pojasniti, zakaj se ptice niso pravočasno umaknile, čeprav bi lahko morebitna kronična izpostavljenost vplivala na njihov živčni sistem in zmanjšala sposobnost odzivanja.
Slavec je opozorila tudi na sistemsko vrzel pri obravnavi takšnih primerov. "Za pogine prostoživečih živali, pri katerih vzrok ni kužna bolezen ali sum na namerno povzročitev, trenutno ni enotno opredeljenega protokola za nadaljnje ukrepanje," je dejala in dodala, da bi bila vzpostavitev takšnega sistema smiselna.
Po njenem mnenju bi bilo treba v prihodnje oceniti tveganje sajenja industrijskega maka v bližini večjih vodnih površin, kjer se zadržujejo vodne ptice. Če bi se izkazalo, da takšne lokacije predstavljajo povečano tveganje, bi bilo smiselno razmisliti o prilagoditvi izbire posevkov ali o ukrepih za odvračanje ptic.
Pri tem je poudarila, da odločitev o morebitnih omejitvah sajenja kultur ne sme biti sprejeta prehitro. "Namesto splošnih prepovedi je treba problem obravnavati celostno in na podlagi znanstvenih dokazov ter sodelovanja različnih strok," je sklenila.
