Uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi lahko po opozorilih fiskalnega sveta trajneje poslabšala javnofinančni položaj. Ukrepi bi sicer verjetno spodbudili višjo gospodarsko rast, a njeni povratni učinki na javne finance tudi po 10 letih ne bi nadomestili ocenjenega neposrednega poslabšanja salda v celoti, so zapisali v Fiskalnem svetu.
Fiskalni svet ocenjuje, da bi samo v prihodnjem letu uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov oz. okoli 1,5 odstotka napovedanega bruto domačega proizvoda. Največ bi k temu prispevali uvedba kapice na plačilo socialnih prispevkov za bruto dohodke nad 7500 evrov (264 milijonov evrov) in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev (257 milijonov evrov), je fiskalni svet zapisal v analizi, ki jo je danes objavil na svoji spletni strani. Ta dva ukrepa sta tudi glavna dejavnika višje ocene fiskalnega sveta v primerjavi z oceno predlagateljev, so pojasnili in dodali, da ocena skupnega zneska ne predstavlja trajnega letnega stroška, saj vključuje tudi začasne ukrepe.
In kaj pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Šircelj? Na ministrstvu za so za Večer pojasnili, da so se z analizo fiskalnega sveta seznanili. Ob tem je po njihovem mnenju pomembno poudariti, da tudi Fiskalni svet ugotavlja, da bi uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije spodbudila gospodarsko rast, hkrati pa opozarja na negotovost ocen in jasno navaja, da predstavljeni rezultati niso napoved dejanskega primanjkljaja ali dolga.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je po besedah ministrstva za finance razvojno naravnan zakon, katerega cilj je razbremeniti ljudi in gospodarstvo ter ustvariti boljše pogoje za delo, podjetništvo, investicije in večjo gospodarsko aktivnost.
"Pri presoji učinkov zakona je zato treba poleg neposrednih javnofinančnih učinkov upoštevati tudi njegove širše gospodarske učinke in korist ljudi. Tudi fiskalni svet v svoji analizi ugotavlja povratne učinke višje gospodarske aktivnosti, njihova dejanska velikost pa je odvisna od odzivov gospodarstva in drugih predpostavk," razlagajo na ministrstvu za finance.
Ob tem zagotavljajo, da bodo javnofinančno politiko vodili tako, "da bodo razvojni ukrepi spremljani z odgovornim upravljanjem javnih financ in spoštovanjem fiskalnih pravil". "Naš cilj je jasen: ljudem in gospodarstvu omogočiti boljše pogoje za razvoj, ob hkratnem zagotavljanju stabilnih in vzdržnih javnih financ," poudarjajo na ministrstvu.
